Sicer ne vemo, kako se po grško reče beg pred roko pravice, a od iger v Atenah bodo morda tudi tam uporabljali izraz »pasti z motorja«. To je bil namreč zadnji v vrsti izgovorov, s katerimi sta hotela pretentati svetovno javnost domača favorita za medaljo, šprinterja Kostas Kenteris in Ekaterina Thanou. O obeh športnikih so nekateri poznavalci že pred igrami namigovali, da se »vedeta nenavadno«, kar je v poznavalskih krogih milejši izraz za obtožbo o dopingu. Najprej so ju ljudje, ki so pri MOK odgovorni za preverjanje »čistosti«, skušali testirati v Chicagu, kjer naj bi se bila po uradnih podatkih pripravljala na igre. Niso ju našli, saj sta bila Grka medtem »ilegalno« že doma. Ko so poskus ponovili v olimpijski vasi, ju spet ni bilo mogoče dobiti. Izginila sta kot kafra, nato pa ju v dobi mobilnih telefonov v njunem domačem kraju »nihče ni mogel priklicati«, da bi prišla na dopinško kontrolo. Ko so ju le odkrili, se je zgodil (ali pa tudi ne) še zadnji zaplet: v nesreči, ki je ni videl nihče, sta oba atleta »padla z motorja« in jo mahnila v bolnišnico. Tam sta se skrivala še pet dni in nato brez ene same vidne praske končno le stopila pred disciplinsko komisijo. Nato sta užaljeno sporočila, da sta »nedolžna, a da zaradi pritiska in časti domovine zapuščata igre«. Zakaj se nista pustila testirati, goljufiva športnika dobro vesta, gledalci pa tudi niso naivni. Nekdanja idola sta se morala v Atenah namreč že spet skrivati a tokrat jima za petami niso bili kontrolorji, temveč razjarjeni grški navijači, ogorčeni nad njunim sramotnim ravnanjem.