Druga alternativa je, da bi se moralo govoriti o teritorialnem stiku ne pa o stiku Slovenije z odprtim morjem. Jaz sem vam že prej govoril o tem stiku in kako je ta stik opredeljen v Drnovšek - Račan, kjer tudi ni dogovora o teritorialnem stiku, tudi v sodbah, ki so bile že doslej, ni govora o teritorialnem stiku, ker stik je pač stik nečesa z nečim, se pravi, teritorialnega morja z odprtim morjem in to je stik morebiti teritorialen stik oziroma ne more biti kakšen drugi stik. Včeraj na OZP-ju sem že govoril o tem, da se vsi skupaj spomnim, da smo se učili, da se Sava in Donava stikata v Beogradu torej, da se izlivate ena v drugo oziroma Sava v Donavo, se stikata direktno, ne preko mostu, ne preko neke točke, ampak direktno se izlivata in tukaj ravno tako gre za izliv teritorialnega morja, če hočete v odprto morje, čeprav to ni pravi izraz. Beseda teritorialni naj bi v ničemer spremenila 3b. člena. Ni nobeden dileme, o čem je govora v stiku Slovenije z odprtim morjem. Mi smo o tem, kaj to pomeni tudi podrobno pojasnili v svoji enostranski izjavi, kjer smo rekli, da stik Slovenije z odprtim morjem pomeni teritorialni kontakt Slovenije, Slovenskega teritorialnega morja z odprtim morjem tako kot je bil na dan 25. junija 1991. To smo zapisali v enostranski izjavi in ni res, da nismo nikoli rekli, kaj pomeni stik Slovenije z odprtim morjem. Tretja alternativa, ki je bila predstavljena je vrnitev k sporazumu Drnovšek - Račun, točno vemo, kdaj je ta sporazum padel z mize kot mrtva črka na papirju. Opozoril bi, da po samem arbitražnem sporazumu je mogoče v kateremkoli trenutku, da se stranki vrneta za pogajalsko mizo bilateralno, dvostransko pogajalsko mizo in da stranki dosežeta sporazum sami. To je sicer mogoče po mednarodnem pravu, je pa v tem sporazumu še posebej zapisano. Tako da, kadarkoli bi presodili, da je to mogoče se lahko vrnemo za pogajalsko mizo in z Hrvaško podpišemo, Drnovšek - Račan sporazum, v kolikor menimo, da je to mogoče. To je alternativa, ki je vsebovana v samem arbitražnem sporazumu. Danes je bila omenjena še ena alternativa v zraku in to je, glede na to, da se Hrvaški mudi v EU, mi pa smo člani EU, da se pač nam ne mudi in naj oni sprejmejo eno od teh opcij, čeprav mislimo, da prva in druga ni verjetna, se pravi, opcijo Drnovšek - Račan, sicer jih ne bomo ratificirali pogodbe z EU. Istočasno je bilo rečeno, da je ta arbitražni sporazum krivičen sporazum do Slovenije in da krivične rešitve predstavljajo vir morebitnih konfliktov v prihodnosti, da niso garant zamer in stabilnost v prihodnje in pri tem se je tudi citiralo včerajšnjo izjavo. Komisija za mir in pravičnost. Ti dve zadevi sta kontradiktorni. Jaz sicer vsekakor prvič vidim, da arbitražni sporazum ne bo krivičen, ne more biti, ker naloga sodišča je, da določi pravično in pošteno rešitev ob upoštevanju še drugih zadev. Drugič. V kolikor bomo pa mi prisili Hrvaško oziroma mislimo, da to lahko naredimo, da jo prisilimo v podpis sporazum Drnovšek - Račan, a to ne bo krivična rešitev, ki ne bo garant miru in stabilnosti v prihodnje? Ta opcija gotovo ni neka realna alternativa in zato se seveda vračamo na to, kaj so v bistvu prave alternative temu in mislimo, da se s tem, ko se zavrača sporazum vstopajo v popolnoma prazen, neznan prostor in se odrekamo ali pa bi se odrekli zelo dobri rešitvi, ki je v korist Slovenije. Hvala lepa.