Podobno kot številne osebnosti v nemirnem času prve polovice 20. stoletja je imel tudi Vladimir Miselj razgibano življenjsko pot. Rodil se je leta 1889 v Črnem Vrhu nad Idrijo. V Ljubljani je obiskoval klasično gimnazijo, ki mu je dala dobre temelje za znanje tujih jezikov. Izobraževanje je nadaljeval na dunajski pravni fakulteti, kjer je študiral dve leti (1910–1912). Mobilizacija v avstro-ogrsko vojsko pred prvo svetovno vojno mu je preprečila, da bi diplomiral. Kljub temu je med študijem razvil pravno mišljenje, kar mu je zelo koristilo pri nadaljnjem delu v Društvu narodov. Tako je v zahvalnem pismu ob Misljevi upokojitvi tedanji generalni sekretar Društva narodov Joseph Avenol posebej izpostavil njegovo sposobnost dobre pravne presoje. Ko je izbruhnila prva svetovna vojna, so Mislja poslali na rusko fronto, kjer je padel v ujetništvo. Po enoletnem ujetništvu v Sibiriji so mu Rusi dovolili, da je odšel v Srbijo. Tam se je priključil prostovoljcem, se boril proti Bolgarom, bil ranjen in odlikovan. Po umiku srbske vojske čez Albanijo je dobil zadolžitev, da na Korziko prepelje skupino srbskih otrok in poskrbi za njihovo šolanje. Leta 1917 je na Univerzi v Cambridgeu začel študij politične ekonomije in modernih jezikov ter leta 1920 diplomiral. Takoj po študiju so mu britanske oblasti ponudile mesto prevajalca in tolmača v zavezniški plebiscitni komisiji za Koroško v Celovcu. To delo je opravljal tri mesece.