Ker sva bila edina gosta v zanimivem okroglem poslopju, sva bila deležna vse pozornosti, predvsem kuharja, Maročana, ki je vojni ujetnik od leta 1979! Njegova domovina namreč vojne s Polisariom ne priznava in svoje vojake, če padejo v ujetništvo, enostavno odpiše. Šele pred kratkim je pod pritiskom Mednarodnega rdečega križa Maroko izpustil 66 borcev Polisaria, dobil v zameno 350 svojih ljudi, 1300 pa jih ostaja v ujetništvu. Saharska armada je razdeljena na šest okrožij. Ali, namestnik komandirja, je povedal, da šteje tretje okrožje, dokler traja premirje, 1500 borcev. Vojaške obveznosti ni, vsi so prostovoljci. Poveljniška struktura se je izoblikovala po načelu izkušenj. Vojaki nimajo činov, saj velja, da so v vojni vsi enaki. Kader se je izšolal na Kubi, v SFRJ, Libiji in Alžiriji. Zadnji dve sta tudi glavni dobaviteljici orožja ruskega izvora. Glede na sovražnikovo premoč v ljudeh in tehniki je način vojskovanja gverilski. V boljših časih je Polisario nadzoroval večino ozemlja, njegovi borci, odlični poznavalci terena, so redno prodirali do južnih obronkov Antiatlasa. Na diplomatskem bojišču je pokazal manjšo učinkovitost. Varljivo premirje, ki je bilo sklenjeno zato, da bi OZN lahko izpeljala referendum o neodvisnosti, se vleče v enajsto leto. Ko je bil dolgotrajni proces identificiranja volilnih upravičencev naposled končan, je Maroko zasul Minurso, kakor se imenuje misija OZN za Zahodno Saharo, z več kot sto tisoč individualnimi pritožbami, katerih reševanje bi vzelo vsaj dve desetletji. Medtem ameriški posrednik James Baker servira kompromisne rešitve: avtonomijo Zahodne Sahare znotraj Maroka, delitev ozemlja, protektorat EU za prehodno obdobje petih let, nato referendum. Čeprav zasedba požira milijone, je čas zaveznik maroškega kralja. Njegova armada je vkopana za gigantskim nasipom, dodatno utrjenim z globokim jarkom, bodečo žico, minskimi polji in verigo betonskih utrdb, ki se razteza od atlantske obale globoko v notranjost Maroka. Med ogledom tvorbe, ki se kot saharski gad vleče skozi biblično pokrajino, oficir za zveze Mohamed Fadel ponovi maksimo svojega vodstva: neodvisnost ali vojna. David in Goljat.