svojem književnem delu je Lev Nikolajevič Tolstoj skladno združil različne prvine objektivnega, psihološkega in kritičnega realizma ter tako postal eden najpomembnejših predstavnikov evropskega realizma v 19. stoletju. Njegovo pripovedništvo je doseglo vrh v Vojni in miru, eni največjih besednih stvaritev v svetovni književnosti. Pisatelj je v njem upodobil vrsto prepričljivih, velikokrat pretresljivih človeških usod, ki so povezane med seboj v mogočno kompozicijo. Roman je hvalnica življenju, ki ga je Tolstoj tako ljubil, in razmišljanje o smrti, ki se je je sam tako bal. To ni le epsko široka zgodba o času Napoleonovega osvajanja, o življenju ruskega plemstva in preprostega podeželskega življenja, ampak tudi vedno živo razmišljanje o temeljnih vprašanjih človeškega obstoja in o smislu njegovega bivanja Roman obsega 2000 strani, na katerih se pred bralcem zvrsti več kot petsto dejavnih oseb. Prikazuje čas Napoleonovih osvajalnih vojn od 1805 do 1812, ko se Napoleon odloči za pohod na Rusijo in tu doživi poraz. Tolstoj upodablja velike bitke in življenje v času miru. V prerezu prikaže ves ruski narod, od visoke aristokracije do navadnih tlačanov, zato to ni le zgodovinski roman, ampak tudi nacionalna epopeja. Ideja dela je po Tolstojevih besedah »misel na ljudstvo«. To je v romanu predstavnik »dobrega« – visoke človečnosti in resničnega domoljubja v obrambni vojni. V delu nastopajo zgodovinske in izmišljene osebe. Glavne tri so: knez Andrej Bolkonski, Nataša Rostova in Pierre Bezuhov. Andrej se udeleži bitke treh cesarjev pri Slavkovu in je v njej hudo ranjen. Doma je pustil nosečo ženo, ki pri porodu umre. Čuti se krivega in zdi se mu, da je zanj življenja konec. Tedaj sreča mlado Natašo Rostovo, ki mu vrne vero v življenje, in se z njo zaroči. Neizkušena Nataša pa nasede lepemu zapeljivcu Anatolu in z njim zbeži. Andrej ji tega ne more odpustiti. Ob Napoleonovem vdoru v Rusijo je v bitki pri Borodinu nevarno ranjen. Z umikajočo se vojsko beži iz Moskve tudi družina Rostovih. Nataša odkrije med ranjenci svojega nekdanjega zaročenca. Ta spozna, v čem je bistvo prave ljubezni, a prepozno. Kljub skrbni Natašini negi podleže ranam. – Polna preizkušenj je tudi življenjska pot Pierra Bezuhova. Poroči se z lepo, a nemoralno ženo. Ker ga vara, se loči od nje. Ob francoski zasedbi Moskve načrtuje atentat na zločinskega Napoleona in pade v ujetništvo. Ob umiku vzamejo Francozi ujetnike s seboj. Pierre je priča razkroju mogočne francoske armade, do katere pride zaradi lakote, mraza in napadov ruskih enot. Tudi sam doživlja težke trenutke. Ko se vrne domov, se poroči z Natašo, ki jo že ves čas skrivaj ljubi.