Smrt največjega detektiva na svetu, Sherlocka Holmesa, je Conan Doyle načrtoval kar dve leti. »Holmes mora umreti, saj preusmerja mojo pozornost od pomembnejših stvari,« je trdil, »tudi če bom moral z njim pokopati svoj bančni račun.« Detektiv je avtorju očitno postal nadležen: »Če ga ne bom kmalu ubil, bo on ubil mene.« Podrobnosti dramatičnega konca slavnega detektiva je dokončno izdelal avgusta 1893, ko je s soprogo iz švicarskega Luzerna prispel v vas Meiringen in obiskal bližnji, 100 metrov visok slap. Stalni spremljevalec Sherlocka Holmesa, doktor Watson, je slavnega detektiva zadnjič videl 4. maja 1891, ko je ta s prekrižanimi rokami opazoval mogočni slap. Dr. Watson in z njim bralci so morali sami predvidevati, kako je umrl. Boj med Holmesom in njegovim večnim nasprotnikom Moriartyjem se je končal tako, da sta med pretepom tesno objeta padla v prepad slapa. Njunih trupel niso našli. Ko je bila zgodba o detektivovi smrti leta 1893 objavljena, so se po londonskem Cityju celo resni poslovni ljudje sprehajali s črnimi žalnimi trakovi na rokavih. Delničarji časopisa Strand Magazine pa so doživeli pravi šok, ko je nekaj tisoč naročnikov odpovedalo naročnino, saj so bili naročniki le zato, da so lahko brali Holmesove dogodivščine. Arthur Conan Doyle pa je občutil neizmerno olajšanje. Sedaj se bo lahko posvetil pisanju zgodovinskih romanov, čeprav so bila mnenja o njihovi kvaliteti zelo različna. Po sedmih letih in treh mesecih, odkar je bila objavljena Holmesova smrt, je Doyle v nekem hotelu v Cromerju, priljubljenem kopališkem mestu, prvič slišal zgodbo o nenavadnem psu. Marca 1901 je prišel na kratek oddih, da bi si odpočil od vseh skrbi, ki so ga težile. Na volitvah, kjer je nastopil kot kandidat Liberalne stranke v Edinburghu, ni bil izvoljen, njegova žena je bila težka tuberkulozna bolnica, niso ga sprejeli v britansko vojsko, ker je bil star že 41 let (tako mu je uspelo v Južni Afriki napisati le sporno knjigo o burski vojni, v kateri je opravičeval britansko vojsko). Med bivanjem v Cromerju se je nekega nedeljskega popoldneva z znancem Robinsonom pogovarjal v hotelskem salonu, saj jima je močan