Navkljub dognanjem doktorja Condona, ki naj bi po eni od teorij zagotovo botroval nastanku izraza kondom, se je kmalu pojavil dvom v preventivni učinek njegove inovacije, vzrok za to pa je bil ponovno trdoživi sifilis. V tistih stoletjih higiena in farmacija nista bili ravno na višku, znano pa je, da so se patološke sifilitične spremembe pojavljale tudi na drugih delih okuženega telesa, kot so prsne bradavice, anus in ustna votlina. Za okužbo spolni stik ni bil nujno potreben, kar je kakopak šlo na rovaš kondoma. Zakaj bi ga uporabljali, če nas ne more zaščititi? Naj bo vsaj užitek pristen, so si rekli. Madame De Sévigné je celo izjavila, da je kondom "oklep pred užitkom in za vse nevarnosti le nekoristna pajčevina", večina moških pa ga je začela povezovati s kastracijskim sindromom. V ZDA je v prid kondoma in o kontroli rojstev med prvimi javno spregovoril Charles Knowlton ter se s tem močno zameril Cerkvi, ki je poskrbela, da so ga oblasti kar nekajkrat gnale pred sodnika in enkrat celo v arest. Razlog za aretacijo je bila Knowltonova knjiga Fruits of Philosophy, ki jo je objavil leta 1832 in se je uveljavila kot zasebni priročnik za vse mladoporočence. Med oblikami kontracepcije je Knowlton navedel tudi coitus condomatus oziroma izliv semena v umetno nožnico, iz česar naj bi po drugi teoriji slabih sto let pozneje skovali izraz kondom, ki označuje najbolj razširjeno in v vseh pogledih najenostavnejše ter najbolj higiensko kontracepcijsko sredstvo, ki skoraj stoodstotno preprečuje zanositev in učinkovito ščiti pred nalezljivimi spolnimi boleznimi, virusi in infekcijami. No, prvi sodobni kondom iz tanke gume je šele leta 1919 izdelal nemški trgovec Julius Fromms, potem ko je videl reklamo za gumijaste naprstnike, ki med delom ščitijo pred umazanijo in infekcijami. Fromms je hitro padel v pozabo, njegov izdelek pa je postal hit in se je bliskovito razširil po svetu, pri čemer mu je resnično vrednost določila šele epidemija aidsa.