Žal je Šribarjeva padla v past t.i. moralistične napake. Tipični primer je npr. tale (napačen) logični sklep: ker je vojna nekaj slabega, ne more biti del človeške narave. Pri Šribarjevi (in pretežno tudi v sociologiji oz. družboslovju) pa velja: ker je posilstvo nekaj slabega, tako ne more biti del človeške narave (beri: nima nobene povezave z moško seksualnostjo). Zaradi tega v članku nenehno govori o neki »družbeni moči« in »razmerjih moči«, kar seveda ni samo napačno, ampak s tem v bistvu tudi ustvarja nepotrebni antagonizem. Zapisala je namreč, da strokovnjaki govorijo o »... kvaziznanstvenih trditvah o bioloških razlikah ...« in da smo zaradi tega »... nevarno blizu apologijam seksualnega nasilja«. Ta izjava jasno kaže na moralistično napako. Apologija seksualnega nasilja med znanstveniki, ki raziskujejo dejanske vzroke človeške seksualnosti (seveda tudi posilstva), ne obstaja! To delo opravljajo zgolj iz želje in prepričanosti, da je treba problem razumeti pri njegovih resničnih koreninah, da se ga iztrebi oz. vsaj omili na minimum. Thornhilla in Palmerja, avtorja dela o biološkem izvoru posilstva v knjigi »A Natural History of Rape«, so ostro napadli radikalni družboslovci in feministke, ki so v reakcijah na izdajo te knjige uporabljali natanko enake komentarje o »kvaziznanstvenosti« (pa tudi seksizmu, reakcionarstvu, opravičevanju posilstva itd.), kot je to storila tudi Šribarjeva v svojem članku. Thornhill in Palmer sta v uvodu v prvem stavku jasno zapisala, da si želita posilstvo odpraviti!