Upornik z razlogom. Ni bil tipičen Dalmatinec. V otroštvu je raje s teleskopom opazoval zvezde, namesto da bi lovil ribe. Sicer pa njegovo življenje še zdaleč ni potekalo tako mirno, kot je napovedovala njegova prva pesem. Pravzaprav je bilo ravno nasprotno, saj je bilo njegovo življenje od najzgodnejše mladosti prežeto z valovanjem petja na eni strani in razburkanim političnim delovanjem na drugi. Pri sedemnajstih letih so ga izključili iz šibeniške gimnazije in Zveze mladine Jugoslavije, ker je v šolskem referatu zapisal, da se je v Rusiji leta 1917 zgodil upor – in ne revolucija. Direktor gimnazije je njegovo izključitev obrazložil z besedami, da »teorija tovariša Vukova zanika veliko oktobrsko revolucijo v prvi državi socializma«. Takrat so Vukova prvič ožigosali za hrvaškega nacionalista, pozneje se je to zgodilo še ničkolikokrat. Bil je prepričan, da je pevski talent dan od boga, da bo to njegovo varno zatočišče in da bo lahko od petja živel, ne da bi se podrejal sistemu, kot je zapisal v avtobiografiji Pogled izza ogledala, a se je očitno motil. Poln je bil nacionalnega zanosa, ni bil imun na krivice, imel je predolg jezik, tako da je kaj kmalu padel v nemilost pri komunistični oblasti, predvsem pa pri beograjskih medijih. S svojimi majhnimi izgredi – kot je bil tisti na potujočem festivalu Pesem poletja v organizaciji beograjske Politike ekspres, ko je zahteval, naj jim namesto priponke z napisom Pesem poletja v cirilici zagotovijo priponke z napisi v vseh jezikih nekdanjih jugoslovanskih republik, ki bi jih nato menjavali v skladu s kraji, v katerih bi nastopali – si je počasi pridobil sloves nacionalista in zaradi tega je začela trpeti tudi njegova pevska kariera. Ko je izjavil, da je na festivalu v Tučepih sredi Dalmacije Đorđe Marjanović zmagal samo zato, ker so zanj glasovali srbski oficirji, ki tam redno preživljajo počitnice, si je prislužil tožbo okrožnega tožilstva v Splitu, ker je »žalil bratski srbski narod«. Na samem vrhuncu kariere – to je bilo prav v obdobju hrvaške pomladi – se je Vice Vukov znašel na črnem seznamu petdesetih najvidnejših osebnosti množičnega gibanja (MASPOK). Vice, ki je imel kot pevec in svojevrsten politični aktivist sila pestro življenje, je doma ob ženi Diani Bulat, Splitčanki iz ugledne družine, inženirki teoretske fizike, užival v družinski idili.