azpadanje Liberalne demokracije Slovenije na obroke je marca in v začetku aprila povzročilo, da so javnomnenjske ankete Pahorjeve Socialne demokrate zavihtele v nebo. Prvič po volitvah leta 2004 se je zgodilo, da je neka stranka prehitela do takrat vodilno Slovensko demokratsko stranko. Vstop štirih poslancev, vključno z nekdanjim predsednikom vlade in LDS Antonom Ropom, iz LDS v SD je dal volivcem tranzicijske levice znamenje, da je sedaj SD glavna stranka njihovega političnega pola. Hkrati je prestop začasno pozitivno vplival na ugled stranke v javnosti. No, konec aprila so se stvari začele umirjati. Po Aragonovi javnomnenjski anketi je SDS spet prehitela SD, po naši pa sta stranki izenačeni na prvem mestu (anketi objavljamo v nadaljevanju). Logično se je zato zdelo, da se bo predsednik SD Borut Pahor odrekel predsedniški kandidaturi in bo popeljal stranko na državnozborske volitve. A kot kaže, je šlo le za začasen javnomnenjski premik. Zadnje spremembe v javnem mnenju so pokazale, da nekdanjim prenovljenim komunistom zmaga prihodnje leto ne bo kar tako padla v naročje, ampak se bodo morali zanjo še pošteno potruditi. Janševa SDS ima zelo stabilno podporo v javnosti ter z umirjenim in pretehtanim ravnanjem svojega predsednika vzbuja zaupanje med ljudmi. Poleg tega je tudi vprašanje, kako se bodo porazdelili glasovi na tranzicijski levici, ko bo Društvo Zares preraslo v pravo stranko. Ta čas mu slabo kaže. Če pa bo ob ustanovitvi stranke prišlo do vsaj približno podobnega pozitivnega učinka, kot je prišlo ob prestopu nekaterih poslancev LDS v SD, je velika verjetnost, da se bo SD znašla v položaju, ko se ji bo zmaga na prihodnjih državnozborskih volitvah močno oddaljila. Verjetno o tem razmišlja Borut Pahor, ko se v zadnjih dneh v javnosti sprašuje, ali je pametno, da levica prepusti zmago na predsedniških volitvah desnosredinskemu kandidatu (verjetno ima v mislih Lojzeta Pe-