Čehinja Lucco, ki smo jo prvič opazili na glasbeni akademiji Red Bulla v Dublinu in ki je nekaj najlepšega, kar se je zadnje čase zgodilo klubom, prisega na najbolj "moški" žanr: "Tehno mi je všeč zaradi čustvenosti in abstraktnosti, lahko si predstavljam različne zgodbe, rada tudi plešem. Všeč mi je, kako vrti Misstress Barbara, Marusho občudujem kot močno žensko, Lisa Lashes pa je tipična Britanka. Vse tri dokazujejo, da so lahko tudi ženske vrhunske didžejke." Lucco smo pri nas spoznali ob Umeku in Kanzyaniju, lani pa je za slovensko založbo Matrix zmešala pol kompilacije United DJs Vol. 3: "Uroš in Valentino sta odlična didžeja. Spoznali smo se pred šestimi leti na žuru v Brnu in se takoj ujeli. Povabila sem ju v matični klub Fabric v Ostravi, kjer smo se imeli noro. Umek je posnel remiks moje plošče Mirage 01, redno pa se srečujemo na špilih po Evropi. Skupnih zgodb je cel kup, zraven sem bila tudi, ko si je Umek v Brnu polomil rebro. Sredi seta je padel v luknjo na odru. Ko se je pritoževal nad bolečino, smo mislili, da je mehkužec, na koncu pa so ga hospitalizirali." Kako pa se spominja vloge kurjačice na zadnji Tiëstovi vzhodnoevropski turneji? "Tijsa sem spoznala predlani v Pragi. Za turnejo je iskal didžeja, ki mu zvočno ni preveč podoben. Spomnil se je name, preveril mikse in produkcijo ter me povabil. To je bila ena najlepših izkušenj v moji karieri. Njegov nastop in stik z navijači sta izjemna. Zelo jih spoštuje in razvaja. Nikoli nisem na plesišču doživela takih ovacij, kot jih namenjajo Tiëstu. Ker je tudi velik šaljivec, sem se z njim zabavala, najbolj noro pa je bilo, ko sem se morala na Srbski meji pretvarjati, da sem njegova žena." Luccino novo malo ploščo Samplified je obdelal Marko Nastić, v Nemčiji je izdala plošči Thrilla in Manila, najbolj vroča pa je njena druga izdaja za založbo Iguazu. "S temi ploščami se od čistega tehna vračam k tehhousu, s kančkom elektra in minimala," konča kratki pogovor gostja tradicionalne poletne Kanzyanijeve fešte.