"Nikoli več ne grem na cesto! Bil sem za cestnim strojem, s katerim barvamo sredino cestišča. Dobro nam je šlo, le še nekaj deset metrov nas je ločilo od malice. Ura je bila 9.47. Potem je počilo, letel sem 25 metrov po zraku kot lastovica in padel v jarek, za mano pa še težki stroj. Pred očmi se mi je belo zaprašilo. Zagledal sem prevrnjen italijanski priklopnik. Sodelavca sta ležala na cesti in trudil sem se povezati, kaj se je zgodilo. Ženski, ki je prihitela, sem povedal, da sem v redu, da pomoč potrebujeta negibna prijatelja na cesti. Potem sem pogledal na nogo, odprt zlom! Pogledam še roko, raztrgan komolec! Vse telo je bilo ena sama rana, a v šoku ne čutiš bolečine in ne krvi, ki lije." Aleksander Bedöke je tri mesece preživel v vozičku. "Premišljeval sem, kaj bo, če bom ostal tak in bosta šestletna hčerka Katja in 28-letna žena Danijela morali skrbeti še zame." Danes 31-letni nekdanji nogometaš komajda prehodi nekaj metrov. Hvaležen je kirurgu Iztoku Starcu, da ga je pokrpal in znova sestavil.