Predsednik vlade je ta teden izjavil, da nima nič proti izterjavi stotih evrov, se mu pa zdi absurdno, da je bil »kaznovan«, ker je na spletni strani vlade objavil »podatek«. Če je to kriterij za kaznovanje, pravi, potem bo kaznovan še velikokrat. Česa drugega kot podatka se na spletni strani pač ne da objaviti.Janševa posplošena retorika je popolno nasprotje bistva informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar, ki je postopek izterjave sprožila. Premier ni omenil, da je pri objavljenem šlo za osebne podatke indijskega zdravilca, temveč je ta podatek tolikanj razširil, da se ne razlikuje več bistveno od podatka, da, denimo, on sam v resnici sploh ni Janez, ampak je Ivan. Koliko mu je v tem primeru mar za specifiko podatkov, je dal vedeti tudi s tem, da urada informacijske pooblaščenke ni imenoval s pravim imenom, temveč ga je odpravil z nazivom »neki državni organ«. Poleg tega je poudaril, da je bil »kaznovan«, kar ga je napravilo za žrtev (in pooblaščenko za agresorja), v resnici pa so sto evrov znašali zgolj stroški postopka, ki jih ni poravnal. Janši je bil sicer izrečen opomin. Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, poosebljenje urada, ki ga vodi, zagrizeno dosledna in faktografsko pravičniška, kot je, se lahko tako prišteva med osebe in inštitucije, ki jih Janša črti in jih, kot »neko pivovarno«, odpravi z nedoločnimi zaimki.Globa ministru RupluTega statusa pa si ni pridobila zgolj s stotimi evri. Seznam njenih letošnjih intervencij, ki so bile sprožene ob sumu, da so ukrepi vlade, vladnih služb ali z vlado povezanih inštitucij kršili zakon o varstvu osebnih podatkov ali o dostopu do informacij javnega značaja, je obsežen. Začelo se je z afero »diplomatska depeša« na ministrstvu za zunanje zadeve, kjer so zaradi uhajanja informacij z ministrstva v medije preverjali telefonske klice zaposlenih. Nataša Pirc Musar je tedaj ugotovila, da sta minister Dimitrij Rupel in vršilec dolžnosti generalnega sekretarja na ministrstvu Igor Jukič odgovorna za nezakonito obdelavo osebnih podatkov. Vsakemu od njiju je naložila po 1660 evrov globe.Nadalje je vložila pobudo za oceno ustavnosti zakona o Sovi, saj je med inšpekcijskim nadzorom posumila, da je določba, na podlagi katere obveščevalno-varnostna služba med strateškim nadzorom telekomunikacij sestavlja zbirko osebnih podatkov, v nasprotju z ustavo. Kritizirala je napovedano uvedbo novih večnamenskih osebnih izkaznic, saj da ministrstvo za notranje zadeve ni pripravilo ocene tveganja za kršitve zasebnosti. Kritizirala je način satelitskega sistema cestninjenja, ki naj bi ga uvedla država, ter opozarjala na nepravilnosti pri komuniciranju NKBM z malimi delničarji. Zadeve so kulminirale sredi julija, ko je njen urad padel v jarek, ki je nastal v boju proti »tajkunom«. Pooblaščenka je bila obtožena, da je vladno službo »ovirala« pri izvrševanju nadzora nad trgovskimi centri. Ko je varuh konkurence Jani Soršak v Mercatorju, Tušu in Sparu zasegel elektronsko pošto, v kateri naj bi bili dokazi o kartelnem dogovarjanju med trgovci, je informacijska pooblaščenka ocenila, da je bil s tem storjen nedopusten poseg v zasebnost, saj tajnost pošte ščiti ustava. Preiskavo je ustavila, Soršak, sicer uslužbenec ministrstva za gospodarstvo, pa je pooblaščenko obtožil, da ščiti interese kapitala. Ta očitek je sovpadel s kontinuirano kampanjo vladne koalicije, ki v zadnjem letu kriminalizira del slovenskega gospodarstva in ga povezuje z interesi opozicije. Tako je diskurz predstavnikov vladne koalicije Natašo Pirc Musar umestil na področje temnih sil kontinuitete. »Vsaka kritika strokovnih mnenj je legitimna, vendar pa je za naše razmere značilno, da se nestrinjanje sprevrže v neposreden napad ad personam,« je položaj, v katerem se je znašla pooblaščenka, ocenil profesor s katedre za upravno pravo na ljubljanski Pravni fakulteti dr. Bojan Bugarič. »Že prejšnja vlada je diskreditirala neodvisne inštitucije, za vlado Janeza Janše pa so tovrstni napadi še posebno značilni. Če se ne strinjajo s protikorupcijsko komisijo, napadejo njenega predsednika, če se ne strinjajo z ugotovitvami urada informacijske pooblaščenke, napadejo njo osebno. S tem je vedno diskreditirana tudi funkcija, katere nosilec je napadena oseba.« Gre za funkcije, kakršne opravljajo tudi računsko sodišče, državna revizijska komisija ali, navsezadnje, ustavno sodišče. Predstavljajo varovalke v razvejenem sistemu oblasti. Bugarič kot značilen primer potrebnega temeljnega zaupanja v neodvisne inštitucije izpostavlja odločanje med Bushem in Gorom na ameriškem vrhovnem sodišču po volitvah leta 2000. Odločitev sodišča, da ne bo dovolilo ponovnega štetja glasovnic, je bila očitno sporna, vendar jo je protikandidat Gore sprejel brez očitkov, saj je prišla z najvišje sodne inštitucije, ki ima velik ugled. »Če debata ne poteka na ravni strokovnih argumentov, temveč na ravni obtožb, težko pričakujemo, da bodo državljani tem inštitucijam priznali legitimnost,« opozarja dr. Bugarič. Čustva državnega organaPravniki delo informacijske pooblaščenke ocenjujejo kot zahtevno, saj je področje, s katerim se ukvarja, novo. Nataša Pirc Musar je prva oseba, ki opravlja funkcijo informacijskega pooblaščenca po 1. januarju 2006, ko je bil urad ustanovljen z združitvijo funkcij inšpektorata za varstvo osebnih podatkov ter pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja. Kot opozarja eden od uglednih pravnih strokovnjakov, s katerimi smo govorili, ki pa nas je prosil za anonimnost, je bila ta združitev tudi nekoliko sporna, saj je novonastali položaj ambivalenten. Pooblaščenec se namreč zaradi nasprotujočih si načel zaščite zasebnih podatkov in zagotavljanja dostopa do informacij javnega značaja lahko znajde v koliziji. Vendar, pravi naš sogovornik, je delovanje Nataše Pirc Musar zlasti tedaj, ko ščiti zasebnost, uspešno.Funkcija informacijskega pooblaščenca je po mnenju pravnikov nekoliko nehvaležna že zato, ker se upravljanje s podatki v času potenciranega razmaha komunikacijske tehnologije razteza v neslutene razsežnosti. Sodna praksa, na katero bi se pooblaščenka lahko opirala pri interpretaciji obeh zakonov, še ni dovolj obsežna. Upravno sodišče, ki je pristojno za presojo odločitev informacijskega pooblaščenca ob morebitnih pritožbah, pa je v podobnem položaju kot pooblaščenka sama. Njena prednost je ta, da se dobro znajde v komunikaciji z mediji. Njeno ime se pojavlja ob malone vsakršni pomembnejši temi; v letošnjem letu poleg že naštetih tudi ob zgodbah o šentviškem predoru, Strojanovih, onkološkem inštitutu in pediatrični kliniki. Ob tem vedno poudarja svojo strokovnost.Način, na katerega se Nataša Pirc Musar loteva svojih nalog, z glasno artikulacijo ter izrazito mimiko dajejo slutiti, da o sebi ne dvomi. Njen življenjepis buhti od dosežkov: diplomantka pravne fakultete s pravosodnim izpitom, mediatorka pri okrožnem sodišču v Ljubljani, direktorica Centra za izobraževanje in informiranje pri vrhovnem sodišču. Pred tem novinarka, televizijska voditeljica, podpredsednica sindikata novinarjev, članica izvršilnega odbora mednarodne zveze novinarjev, štipendistka tujih novinarskih hiš, sodelavka CNN, predavateljica na »številnih seminarjih, konferencah in simpozijih«. Leta 2006 je s »sodelavci« napisala štiri knjige, leta 2008 s »soavtorji« tri; dvakrat je bila izbrana med deset najbolj vplivnih pravnikov, nosi tudi naziv najbolj spoštovane ženske in druge najbolj vplivne ženske v poslovnem svetu. Kot dolgoletna televizijska voditeljica pred kamero nima težav in jasno artikulira misli. Enako velja za komuniciranje s časopisi, odnos z novinarji pa je simbiotičen: v zadnjih letih je medijem z njeno pomočjo uspelo priti do nekaterih pomembnih podatkov, ki jih je država sicer zadrževala v predalih.Kot pravi eden od njenih sodelavcev iz urada, je šele zadnji spor s Soršakom in vladno koalicijo v pisarne na Vošnjakovi vnesel nemir. Zaposleni pri informacijskem pooblaščencu so na spletni strani v začetku avgusta objavili v podtonih čustveno obarvano pismo, v katerem so zapisali, da pristojnosti pooblaščenca »ne morejo biti predmet političnih ocen in ugibanj«; razumejo jih kot »podcenjujoč poskus diskvalifikacije institucije«.In vendar se ob opazovanju nastopov Nataše Pirc Musar zdi, da jo politika v resnici zabava in privlači. Ko so jo v nekem televizijskem pogovoru vprašali, ali bo kandidirala za predsednico države, je odvrnila, da bo morala pojesti še veliko žgancev. Ni pa rekla ne.redsednik vlade je ta teden izjavil, da nima nič proti izterjavi stotih evrov, se mu pa zdi absurdno, da je bil »kaznovan«, ker je na spletni strani vlade objavil »podatek«. Če je to kriterij za kaznovanje, pravi, potem bo kaznovan še velikokrat. Česa drugega kot podatka se na spletni strani pač ne da objaviti.