»Včasih, ko smo bili dobre volje, smo policajem dovolili, da nam sledijo, tako da so imeli ponavadi že v začetku sezone vse motorje razbite in nevozne. Potem je bil mir,« je svoje čase in prizadevanja policije na motorjih opisal Igor Akrapovič, sedaj sicer precej umirjen človek srednjih let, ki izdeluje vrhunske izpušne cevi. Vendar bo omenjeni mož verjetno za vse večne čase v spominu mnogih ostal kot Fanatik, ki je meni nič tebi nič po tazadnem kolesu prevozil Celovško, včasih pa pustil sledove gum po celi strehi kakega policijskega avtomobila. O svoji slavi pravi naslednje: »Začeli smo na MZ-jih in šele potem dobili boljše stroje. Osebno sem motor vedno obvladal, kar pomeni, da sem nadzoroval stvari okoli sebe. Tisti slavni ovinek na gradu pa sploh ni bil nič posebnega, čeprav je nekaj fantov tam pošteno padlo. Mislim, da je šlo bolj za to, da je bil to praktično edini ovinek v Ljubljani, ki se ga je dalo pošteno prepeljati. V takratni druščini so bili predvsem ljudje, ki so motorje nadvse ljubili. Ukvarjali smo se z vsem, z dirkanjem in s cestno vožnjo. S svojo "mizo" sem v enem dnevu prišel v Skopje.« Kaj si gospod Akrapovič, sedeč na vrtu gostilne zraven svoje delavnice s pogledom na dolenjko, misli o bikerski struji? »Napit se ga, past v jarek, zraven pa mahat s ketno zame ni motorizem.« In o slovenskih cestah? »Tole je samomor!« in zraven pristavlja, da ga cesta ni videla že deset let. Čeprav s skopimi besedami in z očitnim odporom do vsega, kar smrdi po politiki, nam je Akrapovič vseeno povedal, da motoristi politično niso bili nikdar prav posebej cenjeni: »V mojih časih smo bili nenehno tarča policajev. Spomnim se tekmovanja v motokrosu v Tržiču, kjer je policija pod poveljstvom nekoga, ki je sedaj na precej visokem položaju, vsem obiskovalcem zaplenila motorje. Tega so se spomnili v Beogradu, ukrep pa so izvajali samo pri nas. Ko sem kasneje govoril z nekom iz Beograda, mi je rekel, da so tudi njemu poskusili zapleniti motor, vendar je izvlekel pištolo in ga obdržal.« Te besede starega mačka vsekakor razkrivajo, da so bili motorji včasih precej nesocialistična stvar, ki je oblast na moč motila. Da je morda še vedno tako, dokazuje vsaj primer iz Trebnjega.