"Ko mi je začel dajati dol lisice, sem bil prepričan, da naju bosta ubila. Zdaj je pa konec, sem si rekel in sem bos začel bežat, kakor hitro sem lahko. Tekel sem po kamnih, skozi koruzo in potem padel v jarek. Tam sem čakal in se tresel. Kasneje sem vstal, videl kje sem in šel peš do prijateljice," je opisoval dogodek dve leti starejši Vrhničan, ki je do svojih sandal prišel šele zjutraj, ko mu jih je prinesla prijateljica, da se je lahko obut vrnil domov.