Zdi se, da je črni humor vse bolj razširjen, podobno kot tudi sarkazem, cinizem, ironija in pikrost. Zakaj je tako? Iz zgoraj povedanega sledi, da se največkrat smejimo odvratnosti, žaljivosti, nesmislu, nerodnosti, napakam, neumnosti, nesreči in težavam drugih, za katere pa tudi sami nismo imuni. V pregovoru: »Povej mi, čemu se smejiš in povem ti, kakšen si,« je kar precej resnice. V samem bistvu humorja ni prav nič smešnega, kar dokazuje tudi dejstvo, da nam je – če sploh – znatno manj do smeha, kadar se isto zgodi nam. Vsaj takrat dojamemo, da je vse skupaj neugodno, žalostno, boleče, kruto ali celo tragično. Zakaj se torej šalimo? Humor je način boja proti stvarem, ki nam niso všeč, ki nas motijo, jezijo, žalostijo in spravljajo ob živce. To ne pomeni, da stvari ne jemljemo resno. Kaže samo to, da potrebujemo sprostitev. Humor je dobrodošel ventil sproščanja nezadovoljstva in negativnih čustev. Drži tudi pregovor, da je smeh pol zdravja. Če neugodne situacije ne morete spremeniti, je torej še vedno bolje, da se ji smejite – pa čeprav na račun črnega humorja, pikrosti in ciničnosti, kot pa da planete v jok, padete v depresijo in razmišljate o nesmislu življenja. Bolje slab humor kot dober samomor.