Zdi se, da je črni humor vse bolj razširjen, podobno kot tudi sarkazem, cinizem, ironija in pikrost. Zakaj je tako? Iz zgoraj povedanega sledi, da se največkrat smejimo odvratnosti, žaljivosti, nesmislu, nerodnosti, napakam, neumnosti, nesreči in težavam drugih, za katere pa tudi sami nismo imuni. V pregovoru: »Povej mi, čemu se smejiš in povem ti, kakšen si,« je kar precej resnice. V samem bistvu humorja ni prav nič smešnega, kar dokazuje tudi dejstvo, da nam je – če sploh – znatno manj do smeha, kadar se isto zgodi nam. Vsaj takrat dojamemo, da je vse skupaj neugodno, žalostno, boleče, kruto ali celo tragično. Zakaj se torej šalimo? Humor je način boja proti stvarem, ki nam niso všeč, ki nas motijo, jezijo, žalostijo in spravljajo ob živce. To ne pomeni, da stvari ne jemljemo resno. Kaže samo to, da potrebujemo sprostitev. Humor je dobrodošel ventil sproščanja nezadovoljstva in negativnih čustev. Drži tudi pregovor, da je smeh pol zdravja. Če neugodne situacije ne morete spremeniti, je torej še vedno bolje, da se ji smejite – pa čeprav na račun črnega humorja, pikrosti in ciničnosti, kot pa da planete v jok, padete v depresijo in razmišljate o nesmislu življenja. Bolje slab humor kot dober samomor.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Zdi zdeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
črni črn splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
humor humor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
vse vse splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
razširjen razširjen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
podobno podobno splošni prislov; nedoločena stopnja
kot kot podredni veznik
tudi tudi členek
sarkazem sarkazem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
cinizem cinizem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ironija ironija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
pikrost pikrost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
Iz iz predlog; rodilnik
zgoraj zgoraj splošni prislov; nedoločena stopnja
povedanega povedan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
sledi slediti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
največkrat največkrat splošni prislov; presežnik
smejimo smejati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
odvratnosti odvratnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
žaljivosti žaljivost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
nesmislu nesmisel samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, dajalnik
nerodnosti nerodnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
napakam napaka samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, dajalnik
neumnosti neumnost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
nesreči nesreča samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
težavam težava samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, dajalnik
drugih drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, rodilnik
za za predlog; tožilnik
katere kateri vprašalni zaimek; moški spol, množina, tožilnik
pa pa priredni veznik
tudi tudi členek
sami sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
nismo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, zanikani
imuni imun splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
V v predlog; mestnik
pregovoru pregovor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
Povej povedati glavni glagol; dovršni, velelnik, 2. oseba, ednina
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, imenovalnik
čemu čemu splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
smejiš smejati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
in in priredni veznik
povem povedati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
ti ti osebni zaimek; 2. oseba, ednina, imenovalnik
kakšen kakšen vprašalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
si biti pomožni glagol; sedanjik, 2. oseba, ednina, nezanikani
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
precej precej splošni prislov; nedoločena stopnja
resnice resnica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
V v predlog; mestnik
samem sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik
bistvu bistvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
humorja humor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
prav prav členek
nič nič nikalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
smešnega smešen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
dokazuje dokazovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
tudi tudi členek
dejstvo dejstvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
če če podredni veznik
sploh sploh členek
znatno znatno splošni prislov; nedoločena stopnja
manj manj splošni prislov; primernik
do do predlog; rodilnik
smeha smeh samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
kadar kadar podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
isto isti nedoločni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
zgodi zgoditi glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
Vsaj vsaj členek
takrat takrat splošni prislov; nedoločena stopnja
dojamemo dojeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vse ves celostni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
skupaj skupaj splošni prislov; nedoločena stopnja
neugodno neugoden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
žalostno žalostno splošni prislov; nedoločena stopnja
boleče boleč deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
kruto kruto splošni prislov; nedoločena stopnja
ali ali priredni veznik
celo celo členek
tragično tragično splošni prislov; nedoločena stopnja
Zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
torej torej splošni prislov; nedoločena stopnja
šalimo šaliti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
Humor humor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
način način samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
boja boj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
proti proti predlog; dajalnik
stvarem stvar samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, dajalnik
ki ki podredni veznik
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
niso biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
všeč všeč splošni prislov; nedoločena stopnja
ki ki podredni veznik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
motijo motiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
jezijo jeziti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
žalostijo žalostiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
in in priredni veznik
spravljajo spravljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
ob ob predlog; tožilnik
živce živec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
ne ne členek
pomeni pomeniti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
stvari stvar samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
ne ne členek
jemljemo jemati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
resno resno splošni prislov; nedoločena stopnja
Kaže kazati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
samo samo členek
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
da da podredni veznik
potrebujemo potrebovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
sprostitev sprostitev samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Humor humor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
dobrodošel dobrodošel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
ventil ventil samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
sproščanja sproščanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
nezadovoljstva nezadovoljstvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
negativnih negativen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, rodilnik
čustev čustvo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
Drži držati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
tudi tudi členek
pregovor pregovor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
smeh smeh samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
pol pol splošni prislov; nedoločena stopnja
zdravja zdravje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
Če če podredni veznik
neugodne neugoden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
situacije situacija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ne ne členek
morete moči glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
spremeniti spremeniti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
torej torej splošni prislov; nedoločena stopnja
še še členek
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
bolje dobro splošni prislov; primernik
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ji on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
smejite smejati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
pa pa priredni veznik
čeprav čeprav podredni veznik
na na predlog; tožilnik
račun račun samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
črnega črn splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
humorja humor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
pikrosti pikrost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
ciničnosti ciničnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
kot kot podredni veznik
pa pa priredni veznik
da da podredni veznik
planete planiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
v v predlog; tožilnik
jok jok samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
padete pasti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
v v predlog; tožilnik
depresijo depresija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
razmišljate razmišljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
o o predlog; mestnik
nesmislu nesmisel samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
življenja življenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
Bolje dobro splošni prislov; primernik
slab slab splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
humor humor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
kot kot podredni veznik
dober dober splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
samomor samomor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
zapri
vir: Gorenjski glas
leto nastanka: 2007
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Jeseniške novice : časopis občine Jesenice
avtor: neznani novinar