Država Slovenija je spet popolnoma osmešena. Tako je bilo tudi pred nekaj tedni, ko se je »prenavljalo« ustavno sodišče in bi nekaj sodnikov lahko še kar čemelo v svojih pisarnah, če bi se jim tako zljubilo; nihče si jih ne bi upal vreči ven. No, Drobnič je kljub vsemu nekaj posebnega. Pokazal je, da generalni državni tožilec ni zgolj navaden uradnik, ki se oklepa zakonov, temveč gre za enega najvišjih političnih položajev v državi. Če si pri njem dobro zapisan, boš preživel marsikatero hudo uro, če si na napačni strani, bodi pripravljen na vse. Tako imenovana pravna država je padla pri izpitu že na generalnem tožilstvu; nikoli je niso jemali resno. To posredno priznavata tudi obe glavni koalicijski stranki, ki sta za Drobničevo naslednico poslali v boj vsaka svojo kandidatko, Barbaro Brezigar in Zdenko Cerar. Čemu je položaj generalnega državnega tožilca tako pomemben, da zanj velja postaviti na kocko vse, tudi koalicijo in gmotne ugodnosti, ki jih daje oblast? So v Drobničevih predalih res tako pomembni papirji, da se je treba dokopati do njih, ne glede na vse drugo?