je to dobro, kajti na dolgi rok so skladi vsekakor donosni, bolj donosni, recimo, od bančnih depozitov. Pa so ljudje v to verjeli, še vedno verjamejo, čeprav jim lahko vsak povprečen matematik dokaže nasprotno. Skladi in delnice so sedaj padli pod vrednost izpred petih, desetih let, to se pravi, da si po desetih letih na istem ali celo na slabšem, kot si bil. Tako nekako, kot bi nikoli ne varčeval. Preprost primer: kdor je pred dvajsetimi leti kupil delnice tedaj solidnega avtomobilskega koncerna General Motors, ima sedaj v banki manj denarja, kot ga je imel pred dvajsetimi leti. Koliko denarja pa bi imel, če bi denar vezal na depozit s tri ali pet odstotno donosnostjo? Od šestdeset do sto odstotkov več, in to je veliko, zelo veliko! Žal, pa je ta požrešni neoliberalistični sistem naš denar potreboval in zato so nam zagotavljali, da je tako varčevanje dobro, varno. Saj konec koncev borzno trgovanje ne sloni na resničnih dosežkih posameznih podjetij, temveč na špekulacijah in denarnih igrah. Celo v taki krizi, kot je dandanašnja, je bilo še do pred kratkim možno s špekulacijo zaslužiti skoraj na vseh svetovnih borzah. Dovolj je bilo, da