Zimske mesece je Toledo skupaj s tovariši preživel na Ruškem Pohorju. Spomladi so tam ustanovili Ruško četo, ki jo je prav tako vodil Toledo. Maja 1942 so mu partizanske oblasti poverile vodenje šaleške skupine 1. štajerskega bataljona, ki se je gibala na območjih nad Šoštanjem. Ko so nemške vojaške enote 1. junija 1942 napadle Toledovo enoto, je šla prav njegovi borbenosti in hrabrosti zasluga, da so se nemške enote umaknile v Šoštanj, saj je s spretnim vojaškim manevrom uničil precejšnji del nemške enote, ki jih je napadla. Vendar pa se je življenje Mihe Pintarja Toleda končalo dva dni kasneje, ko je padel pod streli nemškega okupatorja. Ko sta bila proti večeru 3. junija 1942 v bojih v Lokovici pri Šoštanju ranjena partizana iz Toledove skupine, ju njihov komandant ni hotel pustili v nemilost nemškemu okupatorju. Ranjenca so s kmečkim vozom želeli prepeljati na obronke Šaleške doline, kjer bi se izognili nemški vojski, ki jih je neprestano napadala. Pri premiku so bili opaženi in v neposrednem vojaškem spopadu je bil Toledo ubit.