Skupinski izhod so dovolili, v Berlin so nas peljali z barkaso v spremstvu majorja Schenka, ki je bil zraven kot nadzornik. Trgal se je za to, kajti živel je v razvezi in je hotel, kot je dejal, "spet vreči nekaj mrež". Komajda smo bili na ladji, že je začel igrati mornarja, na primer z uporabo takšnih besed, kot so "na krmi" in "oropati bar". Da bi še poudaril svojo moškost in trpkost, se je neizmerno napil, in zadnje, kar je izjavil, preden je dokončno padel pod mizo, je bilo: dovoljenje za fukanje dodeljeno.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Skupinski skupinski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
izhod izhod samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
dovolili dovoliti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
v v predlog; tožilnik
Berlin Berlin samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
peljali peljati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
z z predlog; orodnik
barkaso barkasa samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
v v predlog; mestnik
spremstvu spremstvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
majorja major samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Schenka Schenka samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bil biti pomožni glagol; deležnik, ednina, moški spol
zraven zraven splošni prislov; nedoločena stopnja
kot kot podredni veznik
nadzornik nadzornik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Trgal trgati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
za za predlog; tožilnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
kajti kajti priredni veznik
živel živeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
v v predlog; mestnik
razvezi razveza samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
hotel hoteti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
kot kot podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
dejal dejati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
spet spet splošni prislov; nedoločena stopnja
vreči vreči glavni glagol; dovršni, nedoločnik
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
mrež mreža samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
Komajda komajda splošni prislov; nedoločena stopnja
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
bili biti pomožni glagol; deležnik, množina, moški spol
na na predlog; mestnik
ladji ladja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
že že členek
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
začel začeti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
igrati igrati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
mornarja mornar samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
na na predlog; tožilnik
primer primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
z z predlog; orodnik
uporabo uporaba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
takšnih takšen kazalni zaimek; ženski spol, množina, rodilnik
besed beseda samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
kot kot podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
na na predlog; mestnik
krmi krma samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
oropati oropati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
bar bar samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
Da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
še še členek
poudaril poudariti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
svojo svoj povratni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
moškost moškost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
trpkost trpkost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
neizmerno neizmerno splošni prislov; nedoločena stopnja
napil napiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
in in priredni veznik
zadnje zadnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
izjavil izjaviti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
preden preden podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
dokončno dokončno splošni prislov; nedoločena stopnja
padel pasti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
pod pod predlog; tožilnik
mizo miza samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
dovoljenje dovoljenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
za za predlog; tožilnik
fukanje fukanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
dodeljeno dodeljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
zapri
vir: Študentska založba
leto nastanka: 1999
vrsta besedila: Leposlovje
naslov: Junaki kot mi
avtor: Thomas Brussig