Prva postaja, vredna ogleda, je muzej apartheida, ki so ga odprli pred manj kot letom dni in je nedaleč od izvoza avtoceste M1. Po plačilu vstopnine se obiskovalci po rasističnem načelu razdelijo na bele in nebele, že ko vstopajo v betonsko-stekleno zgradbo skozi dvoje vrat, bela in črna. Duh odtujitve se v notranjosti nadaljuje. Kratek film pokaže zgodovino Južne Afrike do začetka rasnega razlikovanja leta 1918. V muzeju so na ogled fotografije, besedila, videoposnetki vseh vrst rasnega razlikovanja in represivnih dejavnosti do vseh, ki niso bili bele barve. Temnopolti in beli so imeli ločene muzeje, galerije, športna igrišča in šole. Med različnimi rasami niso bili dovoljeni niti spolni odnosi, kaj šele poroke. Ključen za združitev Južne Afrike je bil protest študentov leta 1976 v Sowetu, velikem naselju zunaj Johannesburga, kjer so morali živeti skupaj črnci in coloredes, kot pravijo ljudem mešanih ras. Ta dogodek je predstavljen v muzeju Hectorja Pietersona, poimenovanem po 13-letnem dečku, ki je prvi padel pod kroglami policistov, ko so začeli streljati na študente, med katerimi je bilo mnogo mladoletnih otrok. Muzej realistično prikazuje krute dogodke polpretekle zgodovine Južne Afrike z alejo dreves, ki so jih posadili na črti, s katere so policisti streljali na demonstrante.