Volumen plinske zmesi, ki jo v pljučih nesemo pod vodo, se zaradi večanja hidrostatičnega pritiska v okolju in stisljivosti plinov zmanjšuje (Boyle-Mariottov zakon). Zaradi večanja pritiska v globinah se pri prostem potapljanju volumen zraka v telesnih votlinah vedno bolj zmanjšuje, pri tem pa narašča parcialni pritisk plinov. To nam omogoča daljše bivanje v večjih globinah tudi ob manjši količini kisika v pljučih, saj je za njegovo normalno vsrkanje potreben parcialni pritisk med 0,16 in 0,60 bara. Pri dviganju iz globine pa se zaradi te zakonitosti lahko pojavijo težave. Hidrostatični pritisk v okolju namreč z zmanjševanjem globine pada, s tem pa pada tudi parcialni pritisk kisika v telesu. Zaradi pretirane porabe kisika oz. predolgega zadrževanja v globini lahko parcialni pritisk pade pod kritično mejo (0.16 bara), kar povzroči premajhno dobavo tega plina življenjsko pomembnim organom (možgani, srce) in s tem motnje v njihovem delovanju. Posledica motenj je lahko nezavest in v končni fazi tudi smrt.