Demokracije se je menda treba venomer učiti. Pri nekaterih to traja dalj časa, drugi se nikdar nič ne naučijo. In če ti pridejo na oblast, je demokracije konec. Te dni nam predvsem tisti, ki si lastijo učiti nas parlamentarne demokracije, le-to prodajajo kot vladavino narodne enotnosti oziroma rešitve. Sklicujoč se na nas, volilce same, nas prepričujejo, da smo vlado narodne rešitve imeli v mislih že, ko smo na zadnjih volitvah bolj ponesreči kot ne (v resnici je to uspelo Janši, ko je tako Podobnikoma kot Peterletu spretno za vrat obesil pomladanski kamen) parlament ideološko razdelili natančno na dve polovici in tako menda vse skupaj pripeljali v slepo ulico. (V resnici smo volili stranke in ne dveh enakoglasnih ideoloških blokov). Iz zagate nesposobnosti vladanja naj bi državo zdaj spravila iz ropotarnice zgodovine Latinske Amerike privlečena zamisel vlade narodne enotnosti. Povedano bolj preprosto, kar vsi, liberalni, ljudski, dvojni socialni in krščanski demokrati, nacionalisti ter upokojenci bi sedeli v vladi! Ne le, da bi takšna vlada in parlament brez opozicije (od)rešila narod, bila bi tudi praktična in poceni. Parlament bi lahko kar ukinili, saj bi se vse složno in enotno zmenili v vladi rešitve, ta bi namesto osemnajstih štela le sedem ministrov, kolikor je udov koalicije rešitve (in ministra brez listnice za manjšini). Prvo bi nam reci in piši na roke prineslo letno tri milijarde. Če bi parlamentarno stavbo spremenili v, denimo, šoping center s super diskom, kjer bi sam gospod tržiški župan Rupar vrtel kasete, bi v blagajno enotnosti in rešitve kapnila še kakšna milijardica, nekaj deset bi jih prihranili, ker bi skromna četica ministrov, misleč na rešitev menda neenotnega naroda, delala za tri... Nobenih kregarij in "štosov" v parlamentu ne bi bilo več, ugled bi mu, čeprav bi ga ukinili, nesluteno porastel. Pol milijarde bi prihranili vsake štiri leta, saj bi volitve tudi ne bile več potrebne in bi zadostoval le en hokus pokus referendum na temo, ali ste za pošteno vlado narodne rešitve... Vprašanje je le, kaj bi potem prenašala nacionalna televizija, in koga spraševala, če je ta in ta poslanec, za boga milega, res dvakrat zdravljeni alkoholik, ker si domišlja, kako je predstavnik vsega ljudstva in ni vezan na kakršnakoli navodila (prvi odstavek 82. člena Ustave Republike Slovenije)? A bi TVS že kako, za naše zdravje je važno le to, da nam ideja enotnosti in rešitve nudi možnosti, kot da bi bogovi padli na zemljo!