Škof Jurij Bizjak je v pogovoru, ki ga je objavila oktobrska številka Naše luči, takole strnil pomen katehez: »Kateheze so izjemno dobro premišljene in lepo izbrane. Danes je bil naslov »Zagledali so dete z Marijo, njegovo materjo, in so odprli svoje zaklade in se mu poklonili in so ga počastili.« Tu sem poudaril zlasti dve reči: da so zagledali dete in drugo, da so padli predenj. Prvo, da so zagledali dete: veliko reči je v življenju potrebno enkrat zagledati. Pogosto se nam dogaja v današnjih časih, še bolj kot včasih, da gledamo, pa ne vidimo, poslušamo, pa ne slišimo. Zdi se mi pomembno opozoriti mlade, da so pozorni na tisto, kar dobrega začutijo v sebi, da to opazijo, da se tega oprimejo in ne spustijo iz rok, da se tega držijo in gredo naprej. Zagledali so dete ... da bi mladi začutili, zaznali, spoznali pozitivne reči, ki jih nosijo v sebi, in da bi se jim odzivali in šli z njimi naprej. Drugo, padli so predenj: tukaj sem poudaril vprašanje, ki se mi zdi, da ga v današnjih časih zamegljujejo: to spoštovanje, sposobnost globokega spoštovanja do človeka, do družine, do skupnosti, do države, do ljudi, do človeštva in preko tega do Boga. Pasti na tla pred nekom, niti ne toliko samo na zunaj, ampak notranje.«