Če odštejemo poslanca SDS Bogomirja Špiletiča, ni bilo nobene razprave tudi o Kopačevem zakonu, s katerim bi znotraj proračuna ustanovili poseben odplačilni sklad za predčasni odkup obveznic z državnim jamstvom, izdanih zaradi sanacije slovenskih železarn. S tem bi omogočili predčasno odplačilo glavnic po ceni, ki bo zaradi predčasne dospelosti nižja od nominalne vrednosti obveznic. Obveznice z državnim jamstvom so bile ob izdaji vredne 248,7 milijona nemških mark. Špiletič je ob tem poudarjal, da so te leta 1992 izdane obveznice v bistvu pomenile tiho sanacijo nekaterih bank; kot so na primer Gorenjska banka, Koroška banka in Domžalska banka, kajti donosnost obveznic je nemška marka plus 8 odstotkov, kar je v današnjih razmerah kar dobra naložba. Predlog Janeza Kopača po Špiletičevem mnenju pomeni, da je država že spoznala, kako sanacija slovenskih železarn ni uspešna oziroma, da bodo te obveznice kmalu padle na pleča davkoplačevalcev. Ob koncu seje so poslanci začeli razpravo, kateri naj bodo v prihodnje strateški cilji slovenske zunanje politike. Če je soditi po uvodnih razpravah opozicijcev Boruta Pahorja in Iva Hvalice, bo današnje nadaljevanje razprave precej burno. Tudi tokrat Hvalica med drugim ni mogel mimo svojega poslanskega kolege Jelka Kacina. Ker ga je domnevno žalil, si je prislužil kazen. Predsednik Janez Podobnik ga je namreč izklopil iz državnozborskega etra.