Spet se vračamo h koreninam, torej h golfski zgodbi. Zgolj za osvežitev spomina: opravili smo prvi dve uri, Adamu se je počasi vračala barva v lica, mi pa tudi nismo bili več popolni bebci, saj smo k tretji uri prišli kot iz škatlice, v polo majicah, torej. Car je, vidno zadovoljen z našim etičnim napredkom, iz svojega arzenala potegnil železa za pesek, kar je pomenilo, po moje, toliko kot nagrada. "No, fantje, danes gremo pa na chippanje." Saj poznate ptujsko igrišče: chipping area je na levi strani, takoj za vhodom. Obdano je z visoko ograjo, saj je na drugi strani, v neposredni bližini, parkirišče. No, tam so tri vadbene luknje, zraven pa še vadbena zelnica. Zasedli smo luknjo z največjim greenom, se postavili v kozjo vrsto in čakali, da nam Adam razloži, kako se reči streže. Jaz teorije ne bi ponavljal, ker imam za to Adama. Vam priporočam enako, saj je tako najmanj zmešnjave. Saj veste: golfisti smo poleg že ugotovljenega snobizma tudi najpametnejši ljudje pod soncem, in zmeraj se bo našel kdo, ki vam bo skušal prodati kak golfski nasvet. Tako se vam, recimo, ko tiho in pridno vadite pitch udarec, s hrbta neopazno približa, ves v Titleistu, malce starejši, zato pa gotovo zelo izkušen golfist. "Hm." Prvič samo zamrmra, na videz nezainteresirano in brez neposredne zveze z vami. Zaenkrat vas še ni vrglo s tira, udarite drugič. "Khm. Ccc. Ja." Vse dokaj tiho, pridušeno, vendar vam je že prišlo v ušesa. Koncentracija takoj pade na ničlo, obratnosorazmerno se dvigne pritisk, in počasi si zaželite, da tega gospoda ne bi bilo. Ker pa ste mlajši in zeleni, držite jezik za zobmi ter udarite še tretjič. Sledi predolgo zadrževan izbruh. "Ampak, to vendar delaš čisto narobe, fant! Kje si to pobral? Saj nočem nič reči (!), vendar... Nimaš še izpita? Aha, potem bo najbrž to. Pa ti veš (!), da moraš pri pitchu..." Tako to gre. In v takih trenutkih smo golfisti najšibkejši. Zaželiš si enostavno, da bi tega pametnega gospoda enkrat pošteno kresnil. Vendar, kot sem že rekel, bodite trmasti in počakajte, da mine.