Zagreb, leto 1991. Mešana družina kot toliko drugih v prejšnji državi. Mož, nekdanji oficir jugoslovanske armade, Makedonec, ki se je pred par meseci redno upokojil, in njegova žena, Hrvatica, imata dve hčerki, obe okrog pubertete. Ob zaostrovanju razmer pritisk na upokojenega oficirja z obeh strani naraste do nevzdržnosti in odloči se za selitev v Makedonijo, ki se bo, kot je videti, edina brez vojne rešila SFRJ. To ima svojo ceno: v revni državi, ki ji niti imena ne priznajo, zaslužena pokojnina pade na minimum, razdvojenost družine ima za posledico tudi razvezo. Zagrebčani tega ne vedo in jih niti ne zanima: mlajša hčerka v šoli redno posluša, da je »četnikuša« in nobeno prepričevanje, da je biti Makedonec nekaj drugega kot biti Srb, ne pomaga. Njuna mati, kljub temu, da je od armade kupila vojaško stanovanje in kupnino v celoti poravnala, se vanj ne more vseliti. V njem živijo »pravi« Hrvati. Osnovno geslo postane - preživeti. Kljub razvezi in fizično ločena se družina skupaj bori za preživetje. Osnovno breme pade na mater, starejša hči med enim od obiskov očeta spozna prijetnega Makedonca, sledi poroka. Ni govora, da bi nova družina živela kje drugje kot v Bitoli, pa čeprav to pri mladi nevesti povzroči kulturni šok.