"NIKOLI NE SMEMO OSEBE, KI JO ODSTRANJUJEMO, POGLEDATI V OBRAZ. ZA NAS SOVRAŽNIK NIMA OBRAZA. IMA SAMO TRUP, GLAVO IN NEVARNE ROKE. MED GLAVO IN TRUPOM JE VRAT..." PREMOLK; POSTAVA V SNEGU TEČE VEDNO BLIŽE... "JE VRAT, KI GA MORAMO PREREZATI. NOŽ NAM NUDI NAJBOLJ INTIMEN KONTAKT Z OBJEKTOM, OBJEKT PRITISNEMO K SEBI, Z ENO ROKO GA ZGRABIMO ZA LASE, POTEGNEMO GLAVO NAZAJ, DA SE VRAT NAPNE, Z DRUGO ROKO PA ISTOČASNO ZAREŽEMO OD UŠESA DO UŠESA, HKRATI PA OBJEKT ŽE POLAGAMO NA TLA, KRI NAJ TEČE PROČ OD NAS, POD ELIMINIRANO TELO..." PREMOLK; ZDAJ SE ŽE ZELO RAZLOČNO VIDI BELA MASKIRNA POSTAVA, KI SE JE IZLUŠČILA MED SMREKAMI IN HITI NARAVNOST PROTI SKALI, NA KATERI STOJI INŠTRUKTOR; VOJAKI NEPREMIČNO STRMIJO V SVOJEGA INŠTRUKTORJA, TAKO KOT ON, SE TUDI ONI DELAJO, KOT DA NE VIDIJO IN NE SLIŠIJO PRIHAJAJOČE OSEBE; INŠTRUKTOR NADALJUJE MONOTONO, SKORAJ ODSOTNO, ŠE VEDNO GLEDA V NEBO, "ZELO POMEMBNO JE, DA NITI ZA TRENUTEK NE POMISLIMO NA SOVRAŽNI OBJEKT KOT NA ŽIVO BITJE. TO NI ŽIVO BITJE. TO JE SAMO OVIRA NA POTI DO NAŠEGA CILJA, ZATO JE NASLEDNJI KORAK, KO POLOŽIMO TELO Z OBRAZOM NAPREJ, DA NAS NE POŠKROPI Z ODTEKAJOČO KRVJO, DA GA TAKOJ PRESTOPIMO, DA GREMO TAKOJ NAPREJ, V NOVO KRITJE, KAMORKOLI..." PREMOLK, POTEM NADALJUJE RAHLO GLASNEJE, "NAPREJ K NOVI PREPREKI, K NOVI OVIRI." BELA POSTAVA TEČE VEDNO HITREJE. ŠE MALO PA SE BO ZALETELA V INŠTRUKTORJEV HRBET. ŠKRIPANJE KORAKOV SE SPREMENI V ZAMOLKLO TOPOTANJE VOJAŠKIH ŠKORNJEV PO ZASNEŽENI GAZI. "TEHNIKA ODSTRANITVE SOVRAŽNE ŽIVE SILE, KO SE ZA OBJEKT PRIPLAZIMO OD ZADAJ, NAM OMOGOČA NAJBOLJ INTIMEN ODNOS S SOVRAŽNIKOM. TO PA POMENI, DA SMO, ČE SMO DOBRO IZURJENI, LAHKO STOODSTOTNO ZANESLJIVI. TAKŠNI ELIMINACIJI PRAVIMO TUDI 'OBJEM SMRTI'... FILOZOFI BI O TEM LAHKO NAPISALI DOLGO RAZPRAVO, NAS PA ZANIMA PREDVSEM EFEKTNOST..." PREMOLK; V BELEGA MASKIRNEGA PAJACA OBLEČEN VOJAK JE ZDAJ SAMO NEKAJ KORAKOV STRAN OD STOTNIKOVEGA HRBTA; INŠTRUKTOR MIRNO NADALJUJE... "V NAJKRAJŠEM ČASU MORAMO OPRAVITI VSE TRI FAZE: GLAVA NAZAJ, REZ OD LEVE PROTI DESNI, ODVISNO OD TEGA, ČE STE LEVIČAR ALI DESNIČAR, IN POLAGANJE TELESA; VSE TO MORAMO OPRAVITI V ENI NONŠALANTNI POTEZI, KI NE SME TRAJATI VEČ KOT TRI SEKUNDE, BREZ CINCANJA, BREZ 'FILOZOFIČNIH' MISLI..." VOJAK JE ŽE ZELO BLIZU, V ROKI NEKAJ DRŽI IN MOLI PROTI INŠTRUKTORJEVEMU HRBTU; INŠTRUKTOR NADALJUJE, KOT DA SE ZA NJEGOVIM HRBTOM NIČ NE DOGAJA... "PREDVSEM PA, VSE NAJ BO ČISTO IN HITRO, BREZ PACANJA, BREZ NEPOTREBNIH KOREKCIJ, BREZ KRVI NA NAŠIH ROKAH IN OBLEKI, NISMO ZATO, DA KOLJEMO IN POVZROČAMO NEPOTREBNO TRPLJENJE. NOŽ JE TIHO IN HUMANO OROŽJE..." VOJAK SE JE ZA INŠTRUKTORJEVIM HRBTOM USTAVIL IN STEGNIL ROKO, ISTOČASNO PA SE JE INŠTRUKTOR BLISKOVITO OBRNIL, ZAGRABIL PRESENEČENEGA VOJAKA, SE HKRATI SKLONIL IN GA KOT IGRAČO, KOT BELEGA PLIŠASTEGA MEDVEDA, ZAVIHTEL PREK GLAVE, DA JE PRESENEČENI VOJAK TELEBNIL PREK SKALE IN PLOSKO PADEL NA HRBET V SNEG. INŠTRUKTOR PA JE ŽE STAL NAD NJIM IN V NJEGOVI ROKI SE JE NENADOMA ZABLISKALO REZILO, KI GA JE BLISKOVITO PRISLONIL NA VOJAKOV GOLTANEC. VSE SE JE ZGODILO HITRO IN NATANČNO, KOT TOČKA V BALETNI PREDSTAVI. VOJAKI V KOTANJI MED SMREKAMI SO SAMO ODPRLI USTA IN Z OBČUDOVANJEM GLEDALI ZDAJ VOJAKA V SNEGU ZDAJ INŠTRUKTORJA, KI JE NEGIBNO DRŽAL REZILO NA VOJAKOVEM VRATU.