Aleksandra Klinar Blaznik iz službe za odnose z javnostmi pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, odgovarja: »Iz vprašanja je razvidno, da je brat omenjene gospe umrl oziroma padel med vojno, zato ni mogel pridobiti statusa žrtve vojnega nasilja na podlagi Zakona o žrtvah vojnega nasilja, ker le-ta velja od 1. januarja 1996 dalje. Torej v konkretnem primeru ne gre za umrlo osebo s priznanim statusom, ki daje pravico do odškodnine po zakonu. Gospa zaradi izgube brata ni upravičena do statusa žrtve vojnega nasilja. Žrtev vojnega nasilja je po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja (ob pogojih iz 1. člena zakona) otrok, katerega starš je bil ubit kot pripadnik bivše jugoslovanske vojske v vojni od 6. aprila 1941 do 17. aprila 1941 ali je padel, umrl ali je bil pogrešan zaradi sodelovanja z NOB Slovenije, bil ubit kot talec ali je umrl oziroma je bil pogrešan v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po tem zakonu do 15. maja 1945 (oziroma tudi po tem datumu, če je umrl ali je bil pogrešan med čakanjem na vrnitev ali na poti v domovino, vendar najkasneje do 31. decembra 1945, ter tudi oseba, ki je pobegnila pred izgonom na isto okupacijsko ozemlje).