Pravi pogum v grobem poudari, da je bila Zalivska vojna prva vojna, ki smo jo spremljali direktno, v neposrednem prenosu, in da je bila to prva računalniška vojna, potemtakem prva vojna, ki se je odvrtela brez neposrednega kontakta med obema stranema. Potem Pravi pogum obe podmeni obrne na glavo - in ju izigra, šur, drugo proti drugi. Denzel Washington igra tankističnega polkovnika, ki med operacijo Puščavski vihar pomotoma zadene ameriški tank. Ergo, ko med vojno pride do neposrednega kontakta, 20. stoletje - sistem, slika, identifikacija, high-tech ipd. - odpove. Po vojni ga zadolžijo, da razišče, če si Meg Ryan, pilotka helikopterja, padla med vojno, zasluži posthumno Medaljo časti. Njen helikopter je za silo pristal, iz iraškega obroča pa so se potem rešili vsi razen Meg Ryan. Washington intervjuira vse preživele, toda vsak mu da svojo verzijo dogodkov, verzije pa se usodno razlikujejo - sliši vse, od tega, da se je Meg obnašala junaško, do tega, da se je obnašala strahopetno. Ergo, neposrednost je le iluzija - nič ni bolj posredovanega in sfabriciranega od neposrednosti.