liziran v madžarsko vojsko, kjer je postal častnik. V tej vlogi je bil razporejen na vzhodno fronto v sedanji Rusiji. Na fronti je prišel v sovjetsko ujetništvo. Ko so zbirali ujetnike za jugoslovansko brigado, so mednje vključili tudi ujetnika Kučana. V Kolumni pri Moskvi so oblikovali prvo jugoslovansko brigado, v kateri je Kučan spet postal častnik. Brigado so opremili in usposobili za vojne namene in jo poslali v Jugoslavijo. Tam se je najprej srečala v boju z nemško SS-divizijo »Prinz Eugen«Sestavljali so jo nemški vojaki, ki so izvirali iz nemške manjšine v Banatu. Divizija se je bojevala z jugoslovanskimi partizani. Po prihodu jugoslovanske brigade se je »Prinz Eugen« želel posebej spopasti z brigado, ki so jo sestavljali večinoma Slovenci, nekdanji nemški vojaki in vojaki nemških zaveznikov. Pri Čačku je prišlo do srditega spopada divizije in brigade. Brigada je bila slabo vodena in je utrpela velike izgube. Kučan je tam dobil strel v trebuh in je po dveh dneh v bolnišnici umrl. To je naša resnica o trditvi, da je oče Milana Kučana padel kot partizan. Kučan je bil med vojno samo v madžarski vojski in v jugoslovanski brigadi. Ali bo TV Slovenija dokazala svojo trditev in razkrila izvore za svojo resnico? Anton Rajšp, Maribor državnosti. Na moj članek sta se oglasila dva pisca in negirala moje navedbe. Trdita namreč, da šola ni kriva, če ljudje ne izobesijo zastav, da šole izvršujejo okrožnice ministrstva za šolstvo, da nekateri nimajo denarja za zastave itd.. Na praznični dan popoldne sem se odpravil v Maribor in ugotovil, da je komaj nekaj zastav v celotnem predelu. Za šole je bil izid katastrofalen: - Osnovna šola Ivana Cankarja, podružnica Košaki – NI zastave - Vrtec Borisa Pečeta, enota Košaki - NI zastave - Osnovna šola Bojana Ilicha, Mladinska ulica – NI zastave - Vrtec Borisa Pečeta, enota Košaki – NI zastave - Pravna fakulteta, Mladinska ulica – NI zastave V druge predele mesta se nisem odpravil, ker mi je bilo to dovolj. Pred seboj imam okrožnico ministrstva za šolstvo, ki jo je izdal minister Milan Zver. Očitno gospod minister »ni imel časa«, da bi okrožnico podpisal. Okrožnica ima datum 7. 6. 2007, ni pa oštevilčena, verjetno v tajništvu nimajo delovodnika, kakor na Sovi. V okrožnici so napotki za ravnatelje, kako naj ravnajo ob državnih praznikih. Navedena so tudi zakonska določila o uporabi državnih simbolov. Če ravnatelji ne poznajo zakonodaje na tem področju, je žalostno, da ignorirajo državni praznik, tako kot ga je predsednik države, je pa potem vprašljivo, zakaj ti ljudje prejemajo državne plače. Ali bo minister zahteval poročilo o upoštevanju okrožnice? Če ne, je škoda stroškov za okrožnice. Kaže, da ravnatelji delajo »po svoji vesti«, ki ni v skladu s poklicem in državljansko zavestjo. Zaradi vsega navedenega je stanje pri nas takšno, kakršno je. Tista dva, ki sta kritizirala moje ugotovitve v časnikih, lahko sedaj ugotovita, da je bila moja presoja pravilna. V normalni državi in pravilno usmerjenih na šolah, take okrožnice sploh ne bi bilo treba izdajati, ker takšna dejanja pač sodijo k splošni izobrazbi in državljanski zavesti. Alojz Senekovič, Maribor