Sodeč po opisu prometnih nesreč, v katerih sta se smrtno ponesrečila voznika osebnih avtomobilov, ni mogoče razbrati, zakaj sta voznika nenadoma zapeljala s ceste in se ubila. Zgolj podatek, da je kdo nenadoma zapeljal na levo ali na bankino, je premalo, da bi lahko poznali pravi vzrok nesreč. Zato lahko le ugibamo, da se je voznik morebiti izogibal oviri ali luknji na cesti ali da je med vožnjo telefoniral oziroma ga je zaslepilo dopoldansko sonce. Tudi ni znano, zakaj je voznik terenca zapeljal na bankino in padel iz vozila. Le ugibamo lahko, da je bil utrujen in da med vožnjo ni bil pripet z varnostnim pasom. Komu torej služijo pomanjkljiva policijska poročila o tragičnih prometnih nesrečah, saj bi morala imeti med ljudmi oziroma prometnimi udeleženci preventivno sporočilo, da česa takšnega ne bi počeli še drugi? Suhoparna preventivna sporočila, s katerimi policija s pomočjo medijev poskuša vplivati na zavest voznikov, bodisi kažejo, da je na cesti premalo policistov, ali pa se zanašajo zgolj na ostrino novega zakona o varnosti cestnega prometa.