ASHDOWN: "Težave, ki jih imamo, so zelo zapletene. Ni zelo znano, da v ZDA pravzaprav namenimo zelo veliko denarja za socialo, nekaj na zvezni in nekaj na lokalni, državni ravni. V politiki pa se glasno prepiramo, koliko naj bi šlo za socialno skrbstvo. Splošno soglasje je, naj tega ne bi bilo toliko kot v nekaterih evropskih državah, a hkrati ni nobene navdušenosti za zmanjšanje tega, kar že imamo. Poleg tega Američani zmanjšujejo razlike z dobrodelnimi organizacijami, ljudje prostovoljno veliko namenjajo za boljše življenje revežev. To je ameriški nagon. V idealnem položaju bi seveda še bolj razvili ameriško nagnjenost k prostovoljni in na lokalni ravni organizirani pomoči, saj ne zaupamo državi. V resničnosti pa seveda veliko ljudi pade skozi razpoke. Imamo veliko brezdomcev, narkomanov in vseh vrst socialnih problemov. Eni trdijo, da bi te probleme lahko rešili samo z močno injekcijo denarja davkoplačevalcev, drugi bolj po kapitalistično nočejo samo podarjati denarja, ampak bi radi ustvarili, spodbudili podjetja za zaposlovanje revežev in oživitev mestnih središč. Amerika po mojem mnenju ni neobčutljiva za trpljenje ubogih. Vprašanje pa je, kako zaradi naše velikosti in s tem povezane resnosti problema hkrati poskrbeti za močno gospodarstvo, polno zaposlenost in še tiste, ki padejo iz sistema. Zanimivo je, da se mnenja obeh političnih strank ne razlikujejo tako zelo. Obe sta bolj sredinski kot ne, zato nihče ne predlaga skrajnih rešitev."