No, sam se bom, kakor ste najbrž že uganili, pregrešil proti 'sistemu' in ne bom napisal knjige o svoji 'strategiji ključnega člena'. Pa čeprav se mi zdi izvirna, elegantna in praktično uporabna na mnogih področjih. Kot za vse delujoče teorije je tudi za mojo značilno, da jo v praksi marsikdo že nezavedno uporablja. (Prav zato, ker je izvedena iz realnosti, imajo tudi v njej temelječe odločitve nekaj možnosti, da se obnesejo v realnosti.) Ni pa mi znano, da bi bila ta intuicija kdaj ozavedena, se pravi, ubesedena v skupek logično urejenih načel, ki pojasnjujejo zakonitosti kake dejavnosti. Zakaj ne? Morda bi se to dalo pojasniti s tkim. 'Brulovim načelom' (prav tako mojim odkritjem), po katerem 'javna vloga ideje ustreza javni vlogi uporabnika'. Po domače povedano: tudi v svetu idej -- tako kot v materialnem svetu -- obstaja boj konfliktnih interesov. Ideje, ki zastopajo močnejše pozicije v teh konfliktih, se tudi laže plasirajo. Ne razumite me napačno: tu ne gre za posledice kake zavestne propagande. Gre kratko malo za to, da so teorije namenjene obvladovanju realnosti, zato prevladujejo tiste, ki zastopajo pozicijo takšne ali drugačne moči. Teorija ključnega člena mednje ne sodi. Prav nasprotno, teorija naj bi postala orodje šibkejšega in ne močnejšega člena v sistemu. Intuitivno jo uporabljajo mnogi ljudje, kadar se znajdejo v vlogi šibkejšega člena v sistemu. Sistem skušajo preoblikovati tako, da bi ne glede na objektivno šibkost postali ključni člen, se pravi, da bi sistem brez njih propadel. Tako počne, na primer, dekle v nestabilnem partnerskem odnosu, ko zanosi in se odloči roditi: sistem se bo povečal za otroka, mamica ne bo več najšibkejši člen, ampak ključni (dominantni člen, to je patriarhalni moški, z ločitvijo pade iz sistema, mati-samohranilka ga ohrani). Tako počne, ne glede na svojo pozicijo v službeni hierarhiji, vsak delavec, ki se zaveda nevarnosti 'tehnoloških presežkov': skuša se narediti tako ali drugače nepogrešljiv (dela še čez uro, zbira obremenilno gradivo proti šefu ali pa ovaja šefu druge, itn.).

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
No no členek
sam sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
bom biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
kakor kakor podredni veznik
ste biti pomožni glagol; sedanjik, 2. oseba, množina, nezanikani
najbrž najbrž členek
že že členek
uganili uganiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
pregrešil pregrešiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
proti proti predlog; dajalnik
sistemu sistem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, dajalnik
in in priredni veznik
ne ne členek
bom biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
napisal napisati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
knjige knjiga samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
o o predlog; mestnik
svoji svoj povratni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik
strategiji strategija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
ključnega ključen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
člena člen samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Pa pa priredni veznik
čeprav čeprav podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
zdi zdeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
izvirna izviren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
elegantna eleganten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
praktično praktično splošni prislov; nedoločena stopnja
uporabna uporaben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
na na predlog; mestnik
mnogih mnog nedoločni zaimek; moški spol, množina, mestnik
področjih področje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik
Kot kot podredni veznik
za za predlog; tožilnik
vse ves celostni zaimek; moški spol, množina, tožilnik
delujoče delujoč deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
teorije teorija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tudi tudi členek
za za predlog; tožilnik
mojo moj svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, ednina
značilno značilno splošni prislov; nedoločena stopnja
da da podredni veznik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
v v predlog; mestnik
praksi praksa samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
marsikdo marsikdo nedoločni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
že že členek
nezavedno nezavedno splošni prislov; nedoločena stopnja
uporablja uporabljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Prav prav členek
zato zato splošni prislov; nedoločena stopnja
ker ker podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
izvedena izveden deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
iz iz predlog; rodilnik
realnosti realnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
imajo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
tudi tudi členek
v v predlog; mestnik
njej on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, mestnik
temelječe temelječ deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
odločitve odločitev samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
možnosti možnost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
obnesejo obnesti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
v v predlog; mestnik
realnosti realnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
pa pa priredni veznik
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
znano znan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
ta ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
intuicija intuicija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
kdaj kdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
ozavedena ozaveden deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
pravi praviti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
ubesedena ubeseden deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
v v predlog; tožilnik
skupek skupek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
logično logično splošni prislov; nedoločena stopnja
urejenih urejen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, rodilnik
načel načelo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
pojasnjujejo pojasnjevati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
zakonitosti zakonitost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
kake kak vprašalni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik
dejavnosti dejavnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
ne ne členek
Morda morda členek
bi biti pomožni glagol; pogojnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
dalo dati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
pojasniti pojasniti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
s z predlog; orodnik
tkim tek splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, orodnik
Brulovim Brulov svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, orodnik
načelom načelo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
prav prav členek
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
mojim moj svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, ednina, orodnik, ednina
odkritjem odkritje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
po po predlog; mestnik
katerem kateri vprašalni zaimek; moški spol, ednina, mestnik
javna javen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
vloga vloga samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ideje ideja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ustreza ustrezati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
javni javen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
vlogi vloga samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
uporabnika uporabnik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Po po predlog; tožilnik
domače domače splošni prislov; nedoločena stopnja
povedano povedan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
tudi tudi členek
v v predlog; mestnik
svetu svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
idej ideja samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
kot kot podredni veznik
v v predlog; mestnik
materialnem materialen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
svetu svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
obstaja obstajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
boj boj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
konfliktnih konflikten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
interesov interes samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
Ideje ideja samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
zastopajo zastopati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
močnejše močen splošni pridevnik; primernik, ženski spol, ednina, rodilnik
pozicije pozicija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
v v predlog; mestnik
teh ta kazalni zaimek; moški spol, množina, mestnik
konfliktih konflikt samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
tudi tudi členek
laže lahko splošni prislov; primernik
plasirajo plasirati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
Ne ne členek
razumite razumeti glavni glagol; dvovidski, velelnik, 2. oseba, množina
me jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
napačno napačno splošni prislov; nedoločena stopnja
tu tu splošni prislov; nedoločena stopnja
ne ne členek
gre iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
za za predlog; tožilnik
posledice posledica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
kake kak vprašalni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik
zavestne zavesten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
propagande propaganda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Gre iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
kratko kratko splošni prislov; nedoločena stopnja
malo malo splošni prislov; nedoločena stopnja
za za predlog; tožilnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
teorije teorija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
namenjene namenjen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
obvladovanju obvladovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
realnosti realnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
zato zato priredni veznik
prevladujejo prevladovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
tiste tisti kazalni zaimek; moški spol, množina, tožilnik
ki ki podredni veznik
zastopajo zastopati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
pozicijo pozicija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
takšne takšen kazalni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik
ali ali priredni veznik
drugačne drugačen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
moči moč samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Teorija teorija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ključnega ključen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
člena člen samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
mednje medme osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, navezna naslonskost
ne ne členek
sodi soditi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Prav prav členek
nasprotno nasprotno splošni prislov; nedoločena stopnja
teorija teorija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
naj naj členek
bi biti pomožni glagol; pogojnik
postala postati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
orodje orodje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
šibkejšega šibek splošni pridevnik; primernik, moški spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
ne ne členek
močnejšega močen splošni pridevnik; primernik, moški spol, ednina, rodilnik
člena člen samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
v v predlog; mestnik
sistemu sistem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
Intuitivno intuitivno splošni prislov; nedoločena stopnja
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
uporabljajo uporabljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
mnogi mnog nedoločni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
ljudje človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
kadar kadar podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
znajdejo znajti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
v v predlog; mestnik
vlogi vloga samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
šibkejšega šibek splošni pridevnik; primernik, moški spol, ednina, rodilnik
člena člen samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
v v predlog; mestnik
sistemu sistem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
Sistem sistem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
skušajo skušati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
preoblikovati preoblikovati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
ne ne členek
glede glede splošni prislov; nedoločena stopnja
na na predlog; tožilnik
objektivno objektiven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
šibkost šibkost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
postali postati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
ključni ključen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
člen člen samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
pravi praviti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
sistem sistem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
brez brez predlog; rodilnik
njih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, rodilnik
propadel propasti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
Tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
počne početi glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
na na predlog; tožilnik
primer primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
dekle dekle samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
nestabilnem nestabilen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
partnerskem partnerski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
odnosu odnos samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
ko ko podredni veznik
zanosi zanositi glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
in in priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
odloči odločiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
roditi roditi glavni glagol; dvovidski, nedoločnik
sistem sistem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
povečal povečati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
za za predlog; tožilnik
otroka otrok samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=da
mamica mamica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ne ne členek
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
več več členek
najšibkejši šibek splošni pridevnik; presežnik, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
člen člen samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
ampak ampak priredni veznik
ključni ključen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
dominantni dominanten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
člen člen samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
patriarhalni patriarhalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
moški moški samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
z z predlog; orodnik
ločitvijo ločitev samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
pade pasti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
iz iz predlog; rodilnik
sistema sistem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
mati mati samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
samohranilka samohranilka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
ohrani ohraniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
počne početi glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
ne ne členek
glede glede splošni prislov; nedoločena stopnja
na na predlog; tožilnik
svojo svoj povratni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
pozicijo pozicija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
v v predlog; mestnik
službeni služben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
hierarhiji hierarhija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
vsak vsak celostni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
delavec delavec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
zaveda zavedati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
nevarnosti nevarnost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
tehnoloških tehnološki splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
presežkov presežek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
skuša skuša samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
narediti narediti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
ali ali priredni veznik
drugače drugače splošni prislov; nedoločena stopnja
nepogrešljiv nepogrešljiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
dela delati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
še še členek
čez čez predlog; tožilnik
uro ura samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
zbira zbirati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
obremenilno obremenilen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
gradivo gradivo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
proti proti predlog; dajalnik
šefu šef samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, dajalnik
ali ali priredni veznik
pa pa priredni veznik
ovaja ovajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
šefu šef samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
druge drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, tožilnik
itn. itn. okrajšava
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 1994
vrsta besedila: Drugo
naslov: STRATEGIJA KLJUČNEGA ČLENA
avtor: Branko Gradišnik