Tržiška kaplana Aljaž in Lavtižar sta duhovno oskrbovala tudi Lom in okolico. »Kaplana sva hodila večkrat k sv. Katarini v Lom opravljat božjo službo in previdovat bolnike, ker takrat še ni bilo ondi župnije. Pot pelje po strmem klancu v to gorsko zatišje, kjer je raztresenih med Storžičem in Košuto več kmetskih domov. Mimogrede sem videl lepe planinske cvetke, ki pa, žal, niso dolgo časa cvetele poleg pota. O neki priliki sem šel iz Loma naprej po dolini ter dospel čez Javornik (1718 m) na Jezersko, ki je tedaj pripadalo Koroškemu. V Lomu je bila ustanovljena samostojna duhovnija že leta 1785., a ni imela sreče. Prvi in zadnji lokalist Tomaž Golob je umrl v Lomu 8. oktobra 1811; po njegovi smrti je postala cerkev sv. Katarine zopet tržiška podružnica. Domačini so večkrat prosili za obnovitev župnije, dosegli pa le toliko, da je prišel k njim kak upokojen duhovnik. Ob mojem času je bil v Lomu Ignacij Rebol, rojen v Pečah leta 1806., star gospod, ves hrom in nesposoben za dušno pastirstvo. Da ne bi padel iz postelje, je ležal navadno na tleh. Duhovnik je velik revež, ako ne more več delati; ljudje ne marajo zanj, če jim je brez koristi. In kakšna je bila Rebolova pokojnina! S tistimi dvesto goldinarji si ni mogel veliko pomagati. Toda Lomljani so bili izjemoma dobri ljudje, ki svojega dušnega pastirja niso zapustili v bolezni in starosti. K sreči je imel Rebol tudi blago postrežnico, ki ga je oskrbovala iz krščanske ljubezni. Plače ni mogla pričakovati od njega, ker je vse, kar je gospod imel, kazalo le revščino. Umrl je v Lomu 9. marca 1887. Sedaj /napisano 1926/ je v Lomu prava župnija.«