V tej perspektivi pade iz okvira cela vrsta dejstev, na katera se opira povojna vzpostavitev demokracije v Avstriji. Nesporno je, da so bili koroški partizani, zvečine Slovenci, tisti element avstrijskega odpora, ki so ga zavezniki po letu 1943 upoštevali in šteli za neko vrsto poroštva, da bi se Avstrija ločila od usode Nemčije ter postala neodvisna. Avstriji se je zlasti po zaslugi koroških partizanov uspelo izogniti pečatu kolektivne krivde, a to ni prav nič zmanjšalo privlačnosti legende o zmagi nad Slovenci kot temelju koroške samobitnosti. Od obrambe južne meje v letih 1918/19 prek Hitlerjevih pohodov do nezakonitega napada na slovenske krajevne napise leta 1972 je na Koroškem že potegnjena črta ločnica od drugače govorečih. Meja je postala merilo trdnosti te legende in dokler je obstajala Jugoslavija, teza ni bila v nevarnosti.