Cezarjev koledar je kmalu po njegovi smrti ponovno padel iz okvirov pravil, in sicer zaradi napake duhovnikov, ki so za prestopno leto šteli vsako tretje namesto četrto leto. Njihovo zmoto je leta 8 pred našim štetjem popravil Avgust, ki je naslednja tri prestopna leta ukazal izpustiti. Zaradi njegove domiselnosti je rimski senat po njem poimenoval osmi mesec. Slednje bi bilo sicer povsem dobrodošlo, če senatni dekret o nanovo poimenovanem mesecu ne bi vključeval tudi dodatka o podaljšanju osmega meseca. Zaradi samoljubja ali pa morda na zahtevo Avgustovih privržencev je senat odločil, da njegov mesec ne more biti krajši od predhodnega, ki so ga poimenovali po Cezarju. Dan za avgust so tako ukradli februarju, zaradi česar ima slednji danes le 29 dni v normalnem in 28 dni v prestopnem letu.