"Moj dedek je bil vnet ptičar, z njimi se je ukvarjal tudi oče. Ljubezen do teh malih pojočih bitij je od malega zasvojila tudi mene in mojega sina. V kleti in nedokončani novi hiši sem namestil številne kletke, ptički veselo pojejo in se najbolj veselijo prihajajoče pomladi. Brez tega vrveža si ne bi mogel zamisliti dneva," se pohvali nad svojo pojočo četico gospodar Franc Kersnič. Koko je padel iz gnezda, našel ga je znanec in tako je že četrto leto je na varnem. Sprva ni kazal, da se bo pogovarjal, pred dvema letoma pa se je začel prepirati. Vsakič je bolj razločno izgovarjal besede, ki jih je slišal od domačih in obiskovalcev.