Obtožena sta zanikala kakršnokoli povezavo z napadom na Obengo in njegovega prijatelja Ibrahima Nouhouma. Tistega večera so s prijatelji res šli po Trubarjevi, namenjeni so bili do Maksimarketa, vendar na poti niso doživeli nobenega incidenta. Michael Obenga, rojen v Gabonu, zdaj pa že 17 let živi v Ljubljani, pa je povedal: Šla sva na obisk k prijatelju, ki živi na Trubarjevi. V križišču Trubarjeve in Resljeve sem se nenadoma znašel na tleh. Dogajalo se je tako bliskovito, vem le, da naju je napadlo več kot deset obritoglavcev. Nič niso govorili, samo brcali so me z bulerji po glavi, rokah, v noge. Dvignil sem se, pa so me spet zbrcali na tla. Ne vem, kolikokrat sem se dvignil, a sem se vedno znova znašel na tleh. Ko mi je vendarle uspelo pobegniti, sem začel klicali prijatelja, saj nisem vedel, kaj se je zgodilo z njim. Previdno sem šel nazaj in ga klical. Stekel sem skozi tisto skupino napadalcev in spet so me začeli tepsti. Takrat se mi je Ibrahim oglasil. Stal je pred lokalom, zraven je bil obtoženi Demšar in drugi ljudje iz bara. Vprašal sem ga, ali je z njim vse v redu, in ko je pokimal, sem spet stekel po Trubarjevi. Takrat me je nekdo od zadaj zagrabil za jakno, a sem tekel naprej. Šlo je za preživetje. Jakno z denarjem mi je tisti vzel, prenosni telefon, ki je padel iz žepa, pa sem pograbil in z njim nekaj trenutkov pozneje poklical policijo. Ibrahim Nouhoum iz Malija, ki v Ljubljani biva že 23 let, je opisal podobno zgodbo. Brcali so tudi njega, vendar ga niso zbili na tla. Zatekel se je k bližnjemu lokalu, napadalci so šli za njim. Med njimi je bil tudi Demšar, dobro se ga spomnim. Žalil me je, večkrat mi je rekel, da sem opica, to me je zelo prizadelo kot moškega in tudi kot predstavnika druge rase, je povedal.