Tožnik je smučal v koloni kot zadnji in ves čas lovil vrsto, večkrat je tudi padel. Nenadoma ga je zmanjkalo, ko je padel čez rob smučišča. K sreči ga je videl sošolec in o padcu obvestil druge, reševalci pa so prišli v dvajsetih minutah, kar je po mnenju sodišča razumen čas. Izvedenec za šport je ugotovil, da smučišče izpolnjuje pogoje iz pravilnika o tehničnih pogojih za obratovanje smučišč, rob je bil pravilno označen in zavarovan. A smučišča kljub vsemu ni mogoče urediti tako, da ne bi pomenilo nobene nevarnosti, zaradi česar mora smučar nase prevzeti normalno tveganje, ki izhaja iz smučarskega športa, upravljavec pa je odškodninsko odgovoren le, če je ravnal krivdno in kršil obveznosti. Tožnikova poškodba je tako posledica naključja, ki sodi v okvir normalnega tveganja pri smučanju, je sklenilo sodišče.