V naslednjih 20 letih bomo gotovo imeli tako zmogljive procesorje in umetnorazumsko programje, da bodo omogočali razpoznavanje govorjenih ukazov v računalniških napravicah velikosti obliža, ki bodo stale 50 dolarjev. Tako ne bo več množične potrebe po velikih namiznih računalnikih s polmetrskimi tipkovnicami, saj bodo internetni računalniki všiti v ovratnik srajce in žep bermudskih hlačk ter vdelani v vsako gospodinjsko napravo in televizor. Ko večini uporabnikov za upravljanje brskalnika, e-pismonoše in urejevalnika besedila ne bo treba več tolči po tipkovnici, temveč se bodo uspešno pogovarjali s pametnim vmesnikom, bo veliko ohišje namiznega računalnika, ki je danes dejansko že sopomenka za pc z operacijskim sistemom windows, postalo za mnoge samo meglen spomin. Gotovo pa je eno: klasični pece iz 80. let je mrtev, tako kot glasba Duran Durana, Soft Cella in Ultravoxa. Žalujoči sodobniki pecea se bomo na čudoviti oglati stroj s kopico razširitvenih rež in glasnim ventilatorjem radi spominjali do konca svojih dni. Semtertja se nam bo v kotičku očesa zalesketala kapljica, a tega ne bomo priznali, saj smo računalnikarji pravi moški, ki umiramo pokončno, z dlančnikom za pasom in s križnim izvijačem v roki. Počivaj torej v miru, pece, in naj ti ožičena mularija čim manj pleše po grobu!