Japonski otok Okinava se more pohvaliti z najvišjim odstotkom stoletnikov na svetu, piše Newsweek . Med 1,3-milijonskim prebivalstvom jih kar šeststo šteje več kot sto let, kar je približno 39,5 stoletnikov na sto tisoč ljudi. Za primerjavo: v Združenih državah je ta številka 10 na sto tisoč ljudi. V čem je skrivnost dolgoživosti Okinavčanov? Leta 2001 so se teme lotili trije strokovnjaki in nastala je knjiga z naslovom Program Okinava, ki je v ZDA na mah postala uspešnica (japonski prevod bo izšel letos spomladi). Avtorji - japonski gerontolog Makoto Suzuki in ameriška dvojčka, gerontolog Bradley J. Wilcox in antropolog Craig Wilcox - so dognali, da starejši Okinavčani nimajo niti malo poapnenih žil in da jim ne bi mogli očitati previsoke ravni holesterola. Bolezni srca, rak na dojki in prostati so med njimi redke. Vse to so znanstveniki pripisali uživanju sadja in zelenjave z otoka ter ogromnih količin tofuja in alg, v njihovem življenju pa prav tako ni bilo kaj prida stresa. A dolgoživosti nimajo v genskem v zapisu, kajti če se preselijo v drugo okolje, se navzamejo tamkajšnjih navad in ne živijo do stotega leta. Žal Okinavčani v življenjskem slogu vse bolj posnemajo Američane, ne branijo se hitre hrane, zato se je med mlajšim prebivalstvom povišal tudi odstotek bolezni srca, možganskih krvavitev in pljučnega raka. Okinava po dolgoživosti svojih prebivalcev nenadoma ni več na prvem mestu med japonskimi prefekturami. »Večina otočanov se tolaži z mislijo, da bo dolgo živela le zato, ker so pač z Okinave,« je povedal Makoto Suzuki. Oblasti se zato trudijo ozavestiti otoško prebivalstvo in poučujejo šoloobvezno mladino o tradicionalni prehrani, ki da je mnogo bolj zdrava od hamburgerjev in ocvrtega krompirčka.