Do konca 18. stoletja hitrost jadrnic nikogar ni pretirano zanimala. Gradili so dodobra preizkušene ladje, katerih obliko je določala predvsem velikost skladiščnega prostora. Glede tega ni prav velikih skrivnosti: čim bolj je ladijski trup podoben škatli za čevlje, tem več prostora za tovor je v njem --, takšna oblika pa seveda ne omogoča velikih hitrosti. Toda ob koncu stoletja se je naenkrat pokazala prednost hitrih, četudi manj prostornih jadrnic. Prevažanje sužnjev iz Afrike v Ameriko in trgovanje z njimi je bilo tedaj na vrhuncu, saj so veliki nasadi bombaža, tobaka, sladkornega trsa in drugih industrijskih rastlin v kolonijah na jugu današnjih ZDA zahtevali vedno več delovne sile. Čeprav sužnji niso bili več posebno cenena delovna sila, pa zadostnega števila drugačnih poljskih delavcev preprosto ni bilo moč dobiti. Iznajdljivi trgovci so razvili t. i. trikotno trgovino: angleške industrijske izdelke so vozili v zahodno Afriko, kjer so jih zamenjali za sužnje, ki so jih nato po mučnem prečkanju Atlantika v Ameriki zamenjali za kmetijske izdelke, predvsem sladkor in melaso. Te so končno, ko so zaključili svojo trikotno pot, z dobičkom prodali v Angliji. Če izvzamemo milijonske množice sužnjev, na katerih je vse skupaj temeljilo in jih pač nihče ni vprašal za mnenje, je trikotna trgovina tekla v splošno zadovoljstvo in z dobičkom za vse, ki so imeli kar koli opraviti z njo. Toda nekateri v trgovini s sužnji vendar le niso videli božjega daru; prav nasprotno, mnogim (predvsem v Angliji) se je zdela skregana z božjo postavo in zdravo pametjo -- in na njihovo vztrajno prigovarjanje je angleška vojna mornarica suženjske ladje začela najprej preganjati, nato pa je leta 1807 angleški parlament trgovino s sužnji naposled povsem prepovedal. Danes bi se takšna enostranska odločitev parlamenta sorazmerno majhnega otoškega kraljestva marsikomu gotovo zdela smešna in neuveljavljiva, toda takrat je Britanija še vladala morju -- pravzaprav kar vsem morjem sveta -- in njene vojne ladje so kogar koli lahko prisilile k poslušnosti. No, kogar so pač lahko ujele ...