Na Antarktiki so številni vulkani in nekateri, predvsem otoški vulkani v tako imenovanem Južnem oceanu, so bili zadnjih 200 let delujoči. Mnogi izbruhi so se odvijali brez prič in so jih ugotovili šele proti koncu dejavnosti ali po njej, predvsem zato, ker je območje tako redko poseljeno. Le na otoku Deception so postaje na ozemlju, ki je v radiju nevarnosti zaradi vulkanskega delovanja. Na vrhu Mount Melbourne, ki leži nasproti otoka Ross čez McMurdovo plitvino, so fumarole. Leta 1893 se je Norvežan C. A. Larsen podal na izredno potovanje proti jugu v Weddllovo morje, vzdolž vzhodne obale Antarktičnega polotoka, in poročal, da je pri Seal Nuntaks videl ognjeniško dejavnost. Številni geologi so njegova opažanja še dolga leta obravnavali z nejevero in trdili, da je verjetno videl oblak, nedavne raziskave pa so našle dokaze o dejavnosti fumarol na tem območju in morda je imel Larsen vendarle prav. Prisostvovati ognjeniškemu izbruhu je vselej razburljivo doživetje, vendar je vsak izbruh na Antarktiki zaradi nasprotja med staljeno kamnino in zmrznjenim snegom še posebno spektakularen.