Izbrali smo jo, da jo predstavimo v TV Oknu. Gorenjko, še natančneje "Strašanko", ki s svojim opaznim slogom oblačenja in uspešnim glasbenim delom zbuja pozornost. Marta Zore s svojim zapeljivim pogledom zanesljivo sodi na naslovnico, ki smo jo tudi tokrat pripravili v Gorenjskem glasu. Dokaj hitro sva se uskladila. Marta je izrazila željo, da bi "foto shooting" opravila v studiu in porodila se mi je ideja, da bi izkoristil njeno stilsko podobo in jo združil s predsedniškim apartmajem v hotelu Toplice na Bledu. Dogovor je stekel, direktor Zvone Špec je bi za. Napet urnik Marte Zore pač ni zdržal in poiskala sva rezervno lokacijo. Plečnikove stopnice z arkadami nad Mohorjevim klancem v Kranju so bile dobra izbira. Prišla je nasmejana in s popolnim "make upom", seveda z zanimivo barvno kombinacijo klobuka in obleke. Nasmeh, zapeljiv pogled in slika je tu. Prelistajte še TV Okno. Če imate zanimiv namig, kdo bi vam bil še všeč na naslovnici, se javite. Ja.V prejšnji številki sem se pohvalil z noro vinsko zgodbo, ki sem jo doživel v Trstu. Včasih je bil Trst mesto nakupov in posla, za nas mesto povezano z našo zgodovino ter mesto zamejskih Slovencev. Zdaj se Trst ponovno prebuja s pomočjo dobro organizirane regije, dežele Furlanije Julijske krajine. Daniele Riva je z bratom Riccardom in partnerjem Stefanom Benetom izbral domiseln koncept svoji enoteki, vinskim barom "Nettare Di Vino", v kateri ponujajo le vina in gastronomske izdelke tipične za regijo "Friuli Venecia Giulia". Staro tržaško kamnito hišo so prenovili, a obdržali vso tipiko in nastal je izjemen in prijeten prostor, v katerem domuje vse bolj popularna enoteka. Daniele Riva je v goste povabil dva vinarja. Mladega in prodornega Brica, Valterja Sirka iz Višnjevika v Goriških Brdih in nadvse zanimivega, popularnega, že skoraj "mističnega" Joška Gravnerja. Valterja Sirka, prijatelja Gorenjskega glasa, sem pred časom že predstavil. Prav on je "kriv", da sem lahko več kot navdušeno spremljal z italijanskima sommelieroma vodeno pokušino vina Joška Gravnerja. Joško Gravner prihaja z italijanske strani Brd, Colio, iz vasice Števerjan. Velik vinar! Velik človek, ki je med okušanjem njegovih vin in prijetno in poučno debato večkrat rekel: "Hvala za Vi, jaz sem kmet", tako ponosno in iskreno, da je kar sijalo iz njegovih oči. Zakaj so vsi veliki vinarji tako neznansko zanimivi ljudje? Vedno jih pogledam v roke. In v oči. Zanj je značilno, da ne hodi na degustacije, da nima stikov z novinarji, da nekako ni družaben. Skoraj do konca niso verjeli, da pride. Pa je prišel. In ko je opisoval svoje delo in vino so mu stoje ploskali. Italijani, razvajeni uživači. Slovenska vina so enostavno popularna in zelo "in" v Trstu in naprej v regiji. Pokušali smo starejše letnike sivega pinota in njegovo veliko vino Breg ter rosso Gravner. Ko smo spili rdečega, je vstal in rekel: "Vem, da je dobro, a več kot to me ne zanima. Kar kritizirajte." Vau! Za Joška Gravnerja je vino samo belo. Pravi, da bo to dokazal. V njegovi kleti že več kot deset let ni filtrov, zdaj se njegovo vino rojeva v 225-litrskih "amforah", ki jih vozi iz Kavkaza. Pravi, da je vino kot otrok, ki se mora razviti v odraslega in odgovornega človeka brez vplivov. Če vino filtriraš, mu vzameš dušo, kup mineralov in potrebne vsebine. Že njegov oče mu je vcepil, da je potrebno narediti malo in dobro ter polno vino. Joško Gravner se zaveda svojih napak v preteklosti in prepričan je, da jih bo popravil. Tako polnega belega vina še nisem pil. Kaj bo šele, ko bo svojo rebulo prelil iz amfore v barikov sod in ustekleničil? Da je bil vinski dogodek res izjemen in pomemben, je pričal obisk ljubiteljev vina, prodajalcev in na koncu tudi novega župana Trsta Roberta Dipiazza, ki je nadomestil popularnega Ricarda Illya. In ko smo okušali jedi, smo pili vina Valterja Sirka. Valter je navdušen poslušal kritike starejšega Joška Gravnerja, ki je enostavno pribil: "Vino mora biti dobro."Takega mnenja je tudi Zlatan Plenkovič. Največji in najpopularnejši vinar na Hrvaškem. Domuje na otoku Hvaru v izjemni vasici Sveta Nedelja. Tudi Zlatan je izjemen človek. Velik! Spoznal sem ga preko Deana Dubokoviča. Čez vse leto je Zlatan Plenkovič vinar, podjetnik in kmet, preko poletja pa izjemen gostitelj v svoji apartmajski hiši, ki jo iz leta v leto dodobra zasedajo Slovenci. Tudi Gorenjci. Znani, pomembni, preprosti. A vsi posebni. Le tako lahko razumeš način preživljanja dopusta pri Plenkovičevih. Nikakor ni za vsakogar. Je preveč enostavno, morda kar preskromno, a izjemno družabno. Še posebej, ko se zakuri žar na stari lozi, koreninah trte in zadiši po kozletu ali ribi. Zlatan vsakomur navdušeno razkaže moderno klet in legendarni hvarski tunel nad Jelso, kjer hrani vino. Zlatan je bil eden od ustanoviteljev HDZ-ja, a tudi eden od prvih, ki mu je rekel zbogom. Brez njega ni otoške politike. In brez njega ni balinanja, "bočanja" ob morju pri Jurici ali otoškega nogometa. Lahko bi nastal film. Morda nekoč tudi bo.Tudi kulture brez vina skoraj ni več. Eno z drugim. Tega se zaveda tudi Tomaž Prinčič, vinar iz Kozane, ki že nekaj časa s svojim vinom spremlja slikarsko dejavnost. Pred dnevi so v ljubljanskem Eurocentru odprli zanimivo razstavo akademika Jožeta Šubica. "FAK" je zelo pomenljiv naslov razstave, ki jo je poznavalec in zbiratelj Samo Rančigaj iz Celja ocenil kot najbolj erotično zadnjega časa. Kritik je mnenja, da je jeza, ki je usmerjena v pravo smer, lahko velika ustvarjalna energija. Navkljub veliko dela pa si je razstavo ogledal veleposlanik Srbije in Črne gore v Sloveniji dr. Ivan Viskovič s svojo šarmantno ženo Dubravko. Ivan Viskovič je velik ljubitelj in poznavalec slovenskega vina in zdaj že skoraj družinski znanec Prinčičevih.Družina Magdič iz gostišča Ančka pa je zanesljivo najbolj vinsko izobražena. Anton Magdič je med prvimi, ki je opravil drugo stopnjo šolanja za naziv sommelier 2, njegova žena Jurka, sin Marko in hči Jurka pa so pred dnevi prejeli diplomo za prvo šolanje vinskih svetovalcev. Šolanje je potekalo v gostilni Ančka pod okriljem šole za gostinstvo in turizem iz Maribora. Kar 19 gorenjskim gostincem je pri šolanju pomagal Sklad za izobraževanje delavcev v obrti. Prireditev si je ogledala tudi Mirjana Grašič - Šircelj, predsednica skupščine Območne obrtne zbornice in zelo dejavna v Skladu za izobraževanje. Tudi sama je gostinka. Blažun, staro kranjsko gostilno bo počasi zaprla, ker v maju odpirajo nov lokal v prostorih nove Obrtne zbornice. Vinskega znanja sta si nabrala tudi Boštjan Mihelič iz gostilne Benedik v Stražišču in Danijel Katrašnik znan turistični delavec, ki znanje, delo in ljubezen združuje v Alp penzionu na Bledu. Boštjan Mihelič je najprej gostinec, zatem tudi kegljač in vpliven član Društva ljubiteljev laškega piva v Kranju. Sedež društva je pri Benediku in prav danes imajo redni občni zbor. Zna biti zanimivo. Društvo, ustanovljeno pred letom dni, seveda registrirano na sodišču, ima zanimivo članstvo. Zdaj jim bo Boštjan lahko priredil še kak vinsko obarvan dogodek. Ob njihovem legendarnem "pohanem pšancu" pa tako prija vino in pivo. Je pa zanimivo, zakaj ne prenovijo in ponovno odprejo "kegl bana", kegljišča, ki je nekoč že delalo. Škoda le, ker imajo sommelieri iz štajerske šole tako čudno zelene suknjiče. Kar ne predstavljam si, da me nekdo poskuša postreči s takim "reklcem". Kaj šele svetovati. Vredno pa jim je čestitati, ker se trudijo z novim znanjem spremljati vinske trende. Joško Gravner je rekel, da se vino dela že najmanj pet tisoč let, in da kaj novega ne bomo "pogruntali". Le dobro naj bo. PodpisiValter SirkJoško GravnerMirjana Grašič Šircelj in Anton MagdičBoštjan Mihelič in Danijel KatrašnikŽupan Trsta Roberto Dipiazza s svojo spremljevalko, Daniele Riva in Joško GravnerMarta ZoreZlatan PlenkovičTomaž Prinčič, Jože Šubic in dr. Ivan ViskovičMama in hči, starejša in mlajša Jurka Magdič