Tihi ocean (Pacifik), največje vodno prostranstvo na svetu, ki pokriva tretjino svetovnega površja – več kot celotno kopno. Razteza se nad stičišči nekaterih *plošč zemeljske skorje in vsebuje globoke jarke ter ognjeniške *otoške loke, ki skupaj z ognjeniki v Andih tvorijo »ognjeni obroč« vzdolž večjega dela oceanskega roba. Loki mejijo na jarke (na primer Marianski), ki nastajajo tam, kjer se ena oceanska plošča podriva pod drugo v zoni *subdukcije. Posledica trenja med ploščami so *potresi in pogosti *tsunamiji v Tihem oceanu. Za otoškimi loki ležijo relativno plitve robne kotline: Beringovo, Ohotsko, Japonsko, Rumeno, Vzhodnokitajsko, Južnokitajsko, Filipinsko, Arafursko in Tasmanovo morje. Samo na vzhodu se jarki dvignejo neposredno do ozke *celinske police in nato do z gorami obrobljenih obal Severne in Južne Amerike. Je starodaven ocean. V njem je raztresenih na tisoče *morskih gora, potopljenih ognjenikov in ognjeniških otokov; na številnih so zrasli koralni grebeni in *atoli. Ime Tihi ocean je dobil zaradi svoje splošne mirnosti, čeprav so *tajfuni relativno pogosti. Od vzhoda proti zahodu teče Severnoekvatorialni tok, ki se nato razcepi v Ekvatorialni povratni tok in tok *Kurošio na Japonskem. Ta prečka severni Tihi ocean in postane proti jugu usmerjen *Kalifornijski tok, Južnoekvatorialni tok, ki prav tako teče od vzhoda proti zahodu, pa začenja kroženje v nasprotni smeri od urnega kazalca in teče najprej navzdol ob obalah Avstralije in nato nazaj navzgor ob obalah Peruja kot Perujski tok. Plimovanje je mešano, vsak dan imata dve plimi ali oseki različni amplitudi. Ob nekaterih obalah sta le po ena plima in ena oseka na dan. Povprečna globina oceana je največja izmed vseh oceanov in znaša 4190m. V globinah je malo kisika, podvodno življenje uspeva tam, kjer se plošče ločujejo in na oceanskem dnu nastanejo *termalni izviri ter vulkanski dimniki.