El Greco otoških znamenitosti, saj naj bi jo posadil on sam, Turki pa so v času okupacije otoka v začetku 19. stoletja nanjo obesili 92 domačih predstavnikov odporniškega gibanja. Na Kos sem vzel tudi zbirko kratkih pripovedi 19 grških pripovednikov, ki so ustvarjali v 19. in 20. stoletju. S pomočjo njihovih zgodb sem še bolj globoko dihal grški zrak in še bolj “guštiral” grške noči ob morju, ki je v grščini ženskega spola, kar lahko močno spremeni pogled na vse skupaj. Na poti domov niso grški cariniki nič težili mulcu, ki je mimo kontrole v roki nesel model vojaškega letala, pa čeprav je šlo za imitacijo orožja, vseeno pa mi ni bilo žal, da po tednu dni odhajam in zapuščam lepi otok, ki ga najbrž ne bom več obiskal, saj je v morju naokrog po svetu ali pa že v sami Grčiji posajenih še toliko podobnih s svojimi skrivnostmi in posebnostmi. Ko sem zapeljal z Brnika proti Ljubljani, sem bil kar malo vesel, da nisem več del te turistične mašinerije z all inclusive, last in first minute ponudbami, da ne vidim več teh debilnih kovčkov na koleščkih, ki so postali že tako pravilo, da izpadeš z navadno potovalko ali “rugzagom” navaden kmet, da pozabim na vse to. Svoje izkušnje s Kosom sem shranil v spomin, kjer bodo še vsaj nekaj let na varnem, pol bomo pa videli, ampak pogleda pa zagotovo ne bom umikal v tla, samo zato, ker nikoli ne veš... Ni šanse. Nace Novak