na otoku ustanovili nekaj manjših naselbin. Piratski kapitan, mulat Abraham Samuel, je postal leta 1690 celo plemenski poglavar na otoku in si je dal v zapuščenem francoskem Port Dauphinu zgraditi utrdbo. Vendar se je potem raje ukvarjal s prodajo sužnjev kot s piratstvom. V pismih poslovnim partnerjem se je podpisoval kar Abraham Samuel Rex. Predvsem sever Madagaskarja s številnimi zalivi in naravnimi pristanišči je bil za pirate idealen, da so nadaljevali svojo obrt. Posebno priljubljen je bil otok Sainte Marie, ki je ležal ob severnovzhodni obali Madagaskarja. Tam je 1500 piratov zgradilo pravo utrdbo s 50 topovi, da bi varovali njihovo floto sedemnajstih ladij. Tu je bilo tudi več gostiln, bordelov in menjalnic denarja ter tudi trg s sužnji. Severno od Madagaskarja so otoške skupine Komori, Amiranti, Sejšeli in Maskareni, ki so bile za pirate idealne, da so s svojimi ladjami čakali na težko naložene ladje evropskih ladjarjev, največkrat Nizozemcev in Angležev, pa tudi indijskih mogulov. Tudi ladje romarjev, ki so potovali v Meko, so bile prikladen plen, posebno zato, ker so bile na njih pogosto tudi ženske. Poročila govore o množičnih posiljevalskih orgijah, nakar so ženske odpeljali v bordele. Madagaskar je bil za pirate privlačen še zaradi