Ciprčanom obljubljajo že nagrado za to odločitev: ZDA in Velika Britanija so obljubile predsedniku grško govorečega dela Cipra Kleridesu vso pomoč za politično rešitev ciprskega spora, ki se je rodil leta 1974, ko so turške čete zasedle severni del otoške republike. Od tedaj je meja med dvema deloma otoka zaprta in utrjena. Ankara je najprej sedanjo odločitev ciprske vlade ocenila kot zmago turške diplomacije, takoj zatem pa se je oglasil turški zunanji minister Cem in opozoril, da je že sicer do skrajnosti napet položaj ob Egejskem morju zaradi stacioniranja raket na Kreti še nevarnejši. Če bi Klerides res postavil ruske rakete pri Paphosu na jugozahodnem delu Cipra, je Ankara zagrozila z vojaškimi nasprotnimi ukrepi. Grožnja je vznemirila politične privržence ciprskega predsednika, zato je sklenil, da raketnega sistema, vrednega 425 milijonov dolarjev, ne bo usposobil. Precej je k tej odločitvi brez dvoma pripomogel tudi pritisk Američanov in grškega premiera Simitisa.