Med obravnavanimi državami še ni Kosova, že več let pa na uvrstitev čaka tudi Liechtenstein. Transparency International trdi, da je število zanesljivih virov podatkov, ki bi govorili o korupciji v Liechtensteinu, premajhno. Upoštevajo namreč načelo, da morajo korupcijo potrditi najmanj tri nadzorne organizacije. Liechtenstein tako ostaja oaza brez podatkov o korupciji. Ob tem se velja spomniti letošnjega februarja, ko se je izkazalo, da na računih v kneževini izginjajo milijoni evrov, ki so jih tja pošiljali iz vrhov nemške elite (osumljenih je približno 900 bogatašev). Liechtenstein tako, tudi kar se korupcije tiče, ostaja v družbi eksotičnih davčnih oaz, kot so Antigua in Barbuda, Aruba, Bahami, Bermudski in Kajmanski otoki ter Nizozemski Antili. Za nobeno od teh držav TI ni »uspela« zbrati dovolj podatkov, da bi lahko ocenila bodisi visoko bodisi nizko stopnjo koruptivnosti njenih uradnih organov. Zanimivo je, da enako velja za Severno Korejo, Palestino in otoško državico Tuvalu. Vsaj ta zadnja pa ima zadnja leta veliko hujše skrbi. Ni znano, ali tam izginja denar, postaja pa jasno, da bo izginila sama. Deset tisoč prebivalcev Tuvaluja, države z najnižjo nadmorsko višino na svetu (najvišja točka je visoka pet metrov), je ob podnebnih spremembah in posledični rasti morske gladine med prvimi kandidati za klimatske begunce, brez kakršnekoli možnosti vrnitve v matično domovino. Bilo bi nerodno, če bi bila tudi ta (bodoča) humanitarna katastrofa povezana s korupcijskimi škandali.